8. 8. 2016
Kombuča
Helena iz Celja po običajni pošti
Zanima me, ali ima kdo navodila za kombučo, ki jo sicer imam, ne vem pa, kako ravnati z njo. Najbrž to zanima še koga od vaših bralcev.
KOMENTARJI
Uredništvo
31. 8. 2016 11:10
Spoštovani, nekaj odgovorov na to temo najdete tudi na tej povezavi http://www.deloindom.si/node/9061.
Elza
30. 8. 2016 07:26
Heleni iz Celja, ki je spraševala po kombuči, sporočam, da čaj, ki ga pripravimo s to japonsko gobo, dobro vpliva na srce in celotno zdravstveno stanje, izboljšuje kri in krvni obtok, čisti kožo, preprečuje in zavira poapnenje žil, pripomore k hitrejšemu celjenju ran, turov in ekcemov, uspešno zdravi astmo, ureja prebavo, znižuje krvni tlak, zaradi kortizona, ki ga vsebuje, pomaga sladkornim bolnikom, pa tudi proti nespečnosti. Najbolje je, če jo od koga dobimo. Pa tudi sami lahko pridemo do nje takole: zarežemo v starejše šipkovo deblo, prestrežemo smolo in jo damo v oslajen ruski ali šipkov čaj (šipkovemu dolijemo nekaj ruskega). Čez čas se na čaju naredi debelejša mrena in to je kombuča oziroma japonska goba. V liter čaja damo od 3 do 4 žlice sladkorja. Najbolje je, da kombučo gojimo v petlitrskem kozarcu za vlaganje, ki ima širok vrat. Kozarca ne smemo nepredušno zapreti, ampak ga pokrijemo z gazo. Gobo damo v oslajen čaj (plavati mora na vrhu, če se potopi, dodamo še sladkorja) in počakamo šest dni. Nato čaj odlijemo v steklenice in ga hranimo v temnem prostoru pri temperaturi od 15 do 20 stopinj. Gobo nežno operemo v mlačni vodi in jo damo v sveže skuhan ohlajen čaj, ki smo mu prilili za dva prsta starega. Uživamo od dva do tri mesece (lahko pa kar naprej) po kozarec na dan, pri bolj trdovratnih boleznih pa po tri. Pijemo po požirkih na tešče ali pred jedjo. Če je čaj prekisel, ga razredčimo z vodo. Če ga pustimo nezamašenega, se čez čas skisa, s čimer dobimo odličen kis za solato. Če pa gobe nekaj časa ne potrebujemo, jo položimo na nekaj dobro oslajenega čaja in spravimo v temen prostor. V njem bo živela še mesece. Zgornji tekst je star skoraj 30 let, prepisala sem ga iz revije Jana, ko sem jo sama prvič začela pripravljati. Danes na internetu najdete različice z zelenim in drugim čajem, vendar meni šipek zelo ustreza, zato se ravnam po zgornjem navodilu.