Takrat so drevesa spet v soku, kar pomeni, da gre lubje zlahka od lesa. Če je pred cepljenjem suša, rastoče podlage kak teden prej zalijemo. Poganjke z očesi, vidnimi za pazduhami listnih pecljev, ki jih bomo uporabili za cepiče, odrežemo z drevesa neposredno pred cepljenjem. Poletno cepljenje pride v poštev predvsem za vzgojo novih sadik, in sicer za podlage s premerom do 12 milimetrov. Za ploščičasto okulacijo je čas v prvi polovici avgusta, za T-okulacijo (pravimo ji tudi navadna okulacija) pa v drugi polovici meseca. Priporočljivo je, da na eno podlago za vsak primer vstavimo več cepičev. Če se primejo vsi, ohranimo le najmočnejšega in podlago nad njim odrežemo. Oko bo mirovalo do pomladi, šele takrat bo iz njega začel rasti poganjek.

Ploščičasta okulacija
S cepiča izrežemo čim tanjšo ploščico lesa s spečim očesom, dolgo od dva do tri centimetre, katere okroglina je na enem koncu prirezana naravnost. Zmočimo jo in jo vstavimo na podlago, iz katere smo prej izrezali popolnoma enako ploščico. Dela čezinčez prevežemo s prozornim PVC-trakom, ki ga čez mesec in pol odstranimo.

T-okulacija
S cepilnim nožem v podlago zarežemo v obliki črke T, vzdolžna zareza naj bo dolga približno tri centimetre. S cepiča odrežemo čim tanjšo ploščico lesa, ki ima v sredini eno oko in pod njim del listnega peclja. Vzdolžno zarezo v podlagi razpremo z nožem in vanjo vstavimo ploščico, držeč za konec peclja. Del cepiča, ki sega nad prečni del črke T, odrežemo. Vstavljeni del trdno prevežemo z elastiko, oko pustimo prosto. Ali je cepljenje uspelo, po štirinajstih dneh preverimo tako, da frcnemo pecelj. Če odleti, pomeni, da sta se cepič in podlaga uspešno zarasla. Elastika bo na soncu sama preperela.