Energetski ukrepi v atrijski hiši

13. 5. 2011

Energetski ukrepi v atrijski hiši

Aleš Zalar po elektronski pošti

Obstoječe razmere

Sem lastnik samostojne atrijske hiše v obliko črke L v Ljubljani; velikost pritličja približno 150 m² neto tlorisne površine. Podkletena je polovica hiše približno 80 m², ki pa ni ogrevana. V hiši zdaj živiva dva.

Zgrajena je bila leta 1998, ima lesena okna z enojnim tesnilom s skupnimi termopan (brez plinskega polnjenja) steklenimi površinami približno 15 m², če pa upoštevam samo zunanje svetle površine (leseni in stekleni segment skupaj) oken in vrat na teraso in vhodnih vrat pa je teh površin približno 25 m². Na oknih in vratih, ki vodijo na teraso so nameščena polkna, ki so ponoči zaprta.

Fasada je teranova in v celoti izolirana s 7,5 cm debelimi kombiploščami. Celotna površina fasade pritličja je približno 160 m². Podstrešje površine približno 150 m² je izolirano s kameno volno debeline 16 cm in je nebivalno, vendar pohodno, saj je na podstrešju betonska plošča debeline 14 cm. Tla so izolirana v okviru razvoda talnega ogrevanja.

Moč nizkotemperaturnega oljnega kotla je 23 kW (delovanje je brezhibno, z dobrim izkoristkom, kotel je redno servisiran), ki vsebuje tri sisteme:
1. priprava sanitarne vode s 150-l bojlerjem s centralnim razvodom do porabnikov s kroženjem povratne vode;
2. radiatorsko ogrevanje (v kleti in pritličju);
3. talno ogrevanje (samo v pritličju)

Vsi trije sistemi so vodeni samodejno ali pa ročno in lahko delujejo skupno ali posamezno. V prehodnem obdobju uporabljamo samo radiatorsko gretja, potem vključim samo talno ogrevanje, če je zima huda, se po potrebi samodejno vključijo še radiatorji, saj imam talno ogrevanje nameščeno tako, da je voda v sistemu max. 28 stopinj Celzija. Ocenjujem, da letno porabim približno 2000 l kurilnega olja.

Cilj in namen

Z namenom zmanjšanja stroškov, energijske učinkovitosti in okoljevarstvene osveščenosti razmišljam o naslednjih možnostih:
1. po potrebi dodatna izolacija podstrešja;
2. zamenjava vseh oken in vrat s trislojno zasteklitvijo s plinskim polnjenjem;
3. zamenjava samo steklenih površin stavbnega pohištva (krila obdržim) z dvoslojno zasteklitvijo s plinskim polnjenjem, ker dvomim, da bi obstoječa krila zaradi dodatne teže vzdržala troslojno zasteklitev;
4. dogrevanje s sončnimi kolektorji;
5. dogrevanje s toplotno črpalko (zunanja enota bi bila v tem primeru na podstrešju, kjer je tudi pozimi topleje, dovod in odvod cevovodov pa bi speljal prek zračnika Fi 110 mm do kurilnice, ki je v kleti;
6. dogrevanje v kombinaciji s sončnimi kolektorji in toplotno črpalko
7. zamenjava obstoječega kotla s kondenzacijskim koltom na zemeljski plin, ki ga imam napeljanega do hiše.

Glede na navedeno, prosim za mnenje s priporočilom vrstnega reda ukrepov v povezavi s cilji, ki jih nameravam izvesti in priporočilom o izbiri dogrevalnega (po možnosti z okvirno oceno investicij oz. investicije) ali celo zamenjavo ogrevalnega sistema z zemeljskim plinom, za katerega vem, da bi bila potrebna investicija znašala približno 6000 evrov.
Prosim vas, da mi, če je možno, sporočite tudi naslov projektanta, ki bi mi lahko izdelal primerjalne izračune in nazadnje izdelal projekt potrebnih energetskih ukrepov oz. ukrepa.

Hvala

Ukrepi energijske prenove, natančneje izboljšanja obstoječe toplotne zaščite na sklopih zunanjega ovoja vaše stavbe, ki je stara dobrih 10 let, so po eni strani močno odvisni od pričakovanih energijskih prihrankov, po drugi strani pa še bolj od pripadajočih investicij. V splošnem velja, da je ukrep energijske prenove na iztrošenem sklopu, t.j. starem elementu z iztekajočo se življenjsko dobo, bistveno bolj finančno zanimiv kot ukrep na praktično skoraj novem stavbnem elementu. Pri investiranju je namreč delež toplotnoizolacijskega materiala v skupnem strošku relativno majhen glede na ostale pripadajoče stroške, zato bodo verjetno bolj pomembni tisti posegi, kjer je delež ostalih stroškov najmanjši.

Dodatna izolacija stropa in fasade
Toplotna prehodnost stropa proti prezračevanem podstrešju, ki je toplotno zaščiten s 16 cm kamene volne, znaša približno 0,20 W/m²K. Če namestite dodatnih 10 ali 20 cm kamene volne, ki ima toplotno prevodnost okoli 0,040 W/mK, se toplotna prehodnost sklopa nesorazmerno zniža na 0,13 ali 0,10 W/m²K. Pri namestitvi dodatnih 10 cm izolacije na stropu bi zato lahko pričakovali letne prihranke v porabi kurilnega olja v višini približno 0,70 evrov/m². Vračilna doba je torej odvisna predvsem od tega, kako bi se izvajal sistem dodatne toplotne zaščite stropa, npr. pohodno, nepohodno.

V primerjavi s stropom je fasada približno enkrat bolj »potratna«, saj je njena toplotna prehodnost okoli 0,40 W/m²K. Če vgradite dodatnih 10 ali 16 cm fasadne izolacije, ki ima toplotno prevodnost okoli 0,040 W/mK, se toplotna prehodnost zniža na 0,20 ali 0,15 W/m²K. Pri namestitvi dodatnih 10 cm fasadne izolacije bi zato lahko pričakovali višje letne prihranke v porabi kurilnega olja in to v višini približno 1,80 evra/m². Glede na možnosti pri izvajanju dodatne izolacije fasade ter pripadajoče cene ukrepov je torej odvisno, kako aktualen bo ukrep z ekonomskega vidika.

Posodobitev zunanjega stavbnega pohištva
Če zamenjate obstoječo zasteklitev, pri kateri ocenjujemo toplotno prehodnost na okoli 2,5 W/m²K, z novo izvedbo z dvema stekloma, ki ima toplotno prehodnost okoli 1,1 W/m²K, bi pričakovan letni prihranek znašal okoli 12 evra/m² stekla. Če bi se odločili za zamenjavo oken z novimi, bi bil prihranek še večji, saj je običajno toplotna prehodnost sodobnih oken s trojno zasteklitvijo pod 1,0 W/m²K, prav tako pa je povečana tesnost samega okna in tesnost vgradnje.
Glede na cene ponudnikov za ukrepe zamenjave zasteklitev pa se boste verjetno odločili, kako zanimivi so ti ukrepi z finančnega vidika. Če enostavna vračilna doba ukrepa znaša manj kot 10 let, ga predlagam. O zamenjavi obstoječih oken, ki so šele na praktično tretjini svoje življenje dobe, pa ni za razmišljati.

Souporaba obnovljivih virov energije
Pri souporabi obnovljivih virov energije se običajno najprej ponudi ideja o izvedbi manjšega sistema, ki je pomoč pri pripravi tople sanitarne vode, neodvisno od razmišljanja o termičnem solarnem sistemu ali pa toplotni črpalki tipa zrak/voda. Pri tem je pomemben podatek o dveh stanovalcih, torej o relativno majhni porabi tople sanitarne vode. Če v prihodnosti pričakujete večje število porabnikov tople vode, je to treba smiselno vključiti v dimenzioniranje dopolnilnega sistema na obnovljiv vir.
Pri nadgrajevanju obstoječega sistema priprave tople vode je treba vedeti, če ima sedanji 150-litrski bojler omogočeno ogrevanje vode samo prek enega t.j. sedaj priključenega kotlovskega izmenjevalca toplote, ali pa dopušča možnost dodatnega priključevanja virov toplote. V primeru večjega števila porabnikov tople vode boste morali imeti nov grelnik vode, npr. s prostornino 200 ali 300 litrov, ki omogoča priklop kotla in obnovljivega vira. Čer bi tudi v prihodnje v hiši ostala dva stanovalca, je lahko obstoječi volumen celo zadosten, vse pa je odvisno od tehnične izvedbe bojlerja.

Neznank je torej v tem trenutku preveč za ekonomsko oceno, zato podrobnih podatkov zaenkrat ne moremo posredovati. Vsekakor pa predlagamo, da se odločite za en dodatni novi vir ter ne dva, saj to funkcijsko in ekonomsko verjetno ni upravičeno.

Prenova kotlovnice
Prehod na uporabo zemeljskega plina je zanimiv tako z okoljskega, kot tudi z ekonomskega vidika, saj so po eno strani običajne sodobne t.j. kondenzacijske plinske naprave bolj učinkovite, kot obstoječa nizkotemperaturna oljna kurilna naprava, po drugi strani pa ima ekstra lahko kurilno olje trend rasti cene, npr. 50 odstotkov v zadnjem letu in pol. Pri tem pa bi ponovno izpostavili dobro stanje sedanje kurilne naprave ter njeno starost, ki je manjša od 15 let.

V zaključku predlagam, da s trenutno razpoložljivimi finančnimi sredstvi najprej izvajate ukrepe za zmanjševanje toplotnih izgub stavbe (dodatna izolacija stropa ter zamenjava termopana), saj te bistveno bolj vplivajo na sedanjo porabo kurilnega olja, kot sama sanitarna topla voda. Ocenjujem, da cena teh ukrepov ne bi smela presegati razpoložljivih 6000 evrov, letni prihranki pa bi glede na sedanjo porabo kurilnega olja znašali okoli 20 odstotkov. Dodatna izolacija fasade bi to vrednost lahko v prihodnosti povišala na 35 odstotkov.
Ukrep prenove kotlovnice vam tako predlagam šele v drugi fazi, čez nekaj let, ko bi izvedli tudi prehod na zemeljski plin ter souporabo obnovljivega vira pri pripravi tople vode.

Ko boste pridobili podatke za različne možnosti ukrepov na stavbi vas vabimo, da se za podrobnejšo analizo ali obravnavo teh specifičnih energetskih vprašanj obrnete na energetsko svetovalne pisarne (www.ensvet.si).

Več nasvetov strokovanjkov

 Pošljite nam vprašanje

Sistem ogrevanja in izolacija

S fantom prenavljava staro hišo in sva trenutno v fazi, ko se morava odločiti za sistem ogrevanja. Gre za trinadstropno hišo s kamnitimi zidovi debeline 70cm, ki se nahaja v Vipavski ...

Več >

Laura


Več >

Preureditev stanovanja

Pozdravljeni, ker ste v vaši reviji in na spletu že velikokrat predstavili krasne ideje in odlične rešitve stanovanjskih problemov, se na vas obračam s prošnjo za nasvet/ideje ...

Več >

Samo

Spoštovani, 

rubrike Arhitekturni dialog, ki je bila namenjena tovrstnim arhitekturnim nasvetom, žal nimam...

Več >

Uredništvo Delaindom

Zračniki v stanovanju

Pozdravljeni, z ženo sva se pred kratkim preselila v manjše stanovanje v 16. nadstropju. Stanovanje ima tri zračnike, skozi katere je prisoten zelo močan vlek. Sicer so pokriti z rozetami, k...

Več >

Gašper


Več >

Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij DELOINDOM Logo

Zakaj imamo v uredništvu Dela in dom radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

STRINJAM SE
newsletter
onaplus logo

Prijavite se na e-novice in bodite na tekočem!

newsletter
onaplus logo

Naročite se
na OnaPlus in izkoristite
25% popust!

NAROČI SE