Glede na to, da je po navedbah naročnika kritina praktično nova in da so podstrešni prostori dovolj visoki, predlagamo, da se vsa toplotna izolacija izjemoma vgradi pod stropno ploščo. Predlagamo toplotno izolacijo iz kamene ali steklene volne, stropna obloga pa naj se izdela iz mavčno-kartonskih plošč na tipski kovinski podkonstrukciji.

V skladu s pravilnikom o  učinkoviti rabi energije v stavbah (PURES iz leta 2010) mora biti toplotna prehodnost takšne strehe nad ogrevanim prostorom manjša od 0,20 W/m2K, kar pomeni, da mora biti kamena oziroma steklena volna s toplotno prevodnostjo 0,036 W/mK debela minimalno 16 cm. Če boste izbrali slabši material oziroma če želite imeti še nižjo toplotno prehodnost, potem mora biti debelina izolacije še večja. Opozarjamo, da mora biti z izolacijskimi ploščami oziroma filcem zapolnjen celoten prostor med travetami in stropno oblogo ter kovinskimi profili – izolacija mora biti popolnoma stisnjena med travete, stropno oblogo in kovinske profe. Le tako boste preprečili kroženje zraka.

Da topel vlažen zrak iz prostora pozimi ne bi kondenziral na hladni strani konstrukcije (pod stropno ploščo), je treba med stropno oblogo in toplotno izolacijo vgraditi parno zaporo, na primer iz polietilenske folije debeline minimalno 0,02 milimetra. Še bolje pa je, da se parna zapora vgradi med dva sloja toplotne izolacije, pri čemer razmerje med zunanjo in notranjo izolacijo ne sme biti večje od 2 : 1. Z drugimi besedami: izolacija na zunanji strani ne sme biti tanjša od 12 cm, na notranji strani pa ne debelejša od 6 cm, saj bi v nasprotnem primeru zrak lahko kondenziral na parni zapori. Vsi preklopi, stiki in preboji na parni zapori morajo biti seveda ustrezno zatesnjeni (na primer zlepljeni).

 

Odgovarja: Tomaž Škerlep

strokovnjak za toplotno zaščito, hidrozaščito in sanacije stavb, GI ZRMK