Najprej predlogi za toplotno zaščito novogradnje:

- Iz načrtov je razvidna gradnja zunanjega ovoja, verjetno iz opeke, debeline 20 cm ter ponekod 40 cm. Izrisana tudi izvedba sistema toplotne zaščite debeline 20 cm. Ne glede na izbor tipičnih toplotnoizolacijskih materialov, denimo penjeni polistiren in mineralna volna, predlagam, da uporabite projektno rešitev z 20 cm. Gradnjo opečne stene debeline 40 cm pa je treba ustrezno argumentirati, če je to povečanje namenjeno zgolj akumulaciji toplote, to ni potrebno.
- Toplotna izolacija tal z 12 cm izolacijskega materiala je nekoliko premajhna glede na izolacijo fasade. Priporočam debelino npr. 15 cm. Uporaba polistirena ali mineralne volne v tleh ne vpliva bistveno na to vrednost.
- Toplotna izolacija strehe oziroma stropa ni posebej opisana. Če bo sistem toplotne zaščite v ravnini lesene konstrukcije, je smiselno uporabiti mineralno volno debeline nad 30 cm, npr. v višini špirovcev in dodatnih 20 cm na spodnji strani.
- Treba je najti tudi rešitev za zmanjšanje toplotnega mosta na stiku izolirane opečne stene in temelja pod njo. Čelno stran temelja je smiselno toplotno zaščititi z vsaj 15 cm ekstrudiranega polistirena, v višini 80 cm.
- Zunanje stavbno pohištvo naj ima trojne zasteklitve ter skupno toplotno prehodnost največ 1,0 W/m²K, to velja za okna in vrata. Vgrajeno naj bo po RAL-certificiranem sistemu.
- Toplotno je potrebno zaščititi celoten objekt, tudi prostor, ki je namenjen shranjevanju. Glede na njegovo lego je ob vključitvi v toplotni ovoj v njem smiselno namestiti hranilnik toplote in bojler.

Pri zasnovi sistema ogrevanja je treba iskati preproste in učinkovite sodobne rešitve, v opisu obstoječega koncepta je preveč podvojevanja funkcij.

Predlagam, da za ogrevanje z drvmi izberete eno samo kurilno napravo. Predlagam tudi, da si za ogrevanje izberete sodoben kamin z vodnim vložkom, s katerim lahko napajate hranilnik toplote, gre torej za centralno ogrevanje. Iz hranilnika toplote pa se glede na toplotne potrebe napaja sistem radiatorskega ali talnega ogrevanja prostorov ter bojler za sanitarno toplo vodo. Tako je tudi ob prekinitvi kurjenja toplota zagotovljena, kar pomeni udobno kurjenje. Glede na obseg kuhanja je treba razmisliti o izvedbi štedilnika na drva, predlagam štedilnik na plin in/ali elektriko.
Kurilna naprava mora imeti izveden ločen dovod svežega zraka, ki do nje običajno dostopa pod talno konstrukcijo. Naprava je seveda zaprte izvedbe in deluje neodvisno od razmer v prostoru. Izolirana vodna povezava od kurilne naprave do hranilnika toplote lahko poteka prek spalnice (v tleh ali nad stropom) do servisnega prostora. Od tod je tudi preprosta povezava hranilnika toplote in sosednje kopalnice,  bojler je lahko pri hranilniku.

Ob vaši daljši odsotnosti lahko funkcijo ogrevanja prevzame tudi klima naprava, saj so v relativno mili primorski mikroklimi takšne naprave še posebej učinkovite. COP je pri sodobnih različicah tudi več kot 5. Takšna naprava lahko s pametno razmestitvijo notranjih enot (npr. 2) učinkovito temperira večji del objekta ter ga poleti pohlajuje oziroma razvlaži zrak.

Bralca in druge s podobnimi vprašanji vabim, da se pred odločitvami za morebitne izboljšave dogovorijo za obisk v energetski pisarni ter različne možnosti preučijo v razgovoru z energetskim svetovalcem.