Preden se odločimo za zamenjavo zunanjega stavbnega pohištva, moramo najprej presoditi, ali bi z dodatnimi tesnili in sodobno zasteklitvijo prihranili stroške za ogrevanje ter ali je tak ukrep ekonomsko upravičen. Obstaja torej možnost, da pred zamenjavo oken najprej poskusimo z namestitvijo tesnil, kar ni velik strošek.

Tudi v primeru, da se odločimo za nakup novih oken, izbira ni preprosta, odločitev pa je vse prej kot lahka. Vsa okna, ki so na trgu V Sloveniji, bi morala zadostiti zahtevam veljavne regulative in bi morala biti označena z oznako CE. Zato je treba večjo skrb kot izbiri samega okna nameniti pravilni vgradnji, se pravi montaži. Priporočamo vgradnjo, kjer bodo okna montirana v odprtino ustreznih dimenzij, dobro mehansko pritrjena v trdno in čvrsto podlago, stik med okvirjem in konstrukcijo pa tesnjen v treh ravneh. Povedano drugače: montaža mora biti skladna z načeli nemške smernice RAL.

Po tehničnih lastnostih se PVC in lesena okna ne bi smela bistveno razlikovati, na splošno pa velja, da lesena okna zahtevajo rednejše vzdrževanje in so navadno dražja. Po drugi strani  Eko sklad še vedno dodeljuje nepovratne finančne spodbude za nakup lesenega stavbnega pohištva, les pa je obnovljivi material.

Pri zamenjavi oken se spremeni režim bivalnega okolja. Vsaka izmenjava zraka pomeni tudi uhajanje toplote. Pri starejših oknih nam za zračenje ni treba preveč skrbeti, saj nenadzorovano poteka ves čas. Pri vsakih pravilno vgrajenih novih oknih, PVC ali lesenih, pa moramo za prezračevanje poskrbeti sami. To pomeni, da moramo prostore redno prezračevati, da se ne pojavi plesen. Idealno bi bilo, da bi hkrati z zamenjavo oken vgradili tudi prezračevalni sistem z izmenjevalnikom (rekuperatorjem) toplote, a je to spet povezano z dodatnimi stroški.

Morda bi bilo smiselno razmišljati o celoviti energijski prenovi vaše hiše (dodatna toplotna zaščita fasade ter tal in stropa proti neogrevanim površinam, ogrevalni sistem), ker bi s temi ukrepi na dolgi rok privarčevali precej denarja in prispevali k smotrnejši rabi energije. S pravilno načrtovanimi ukrepi celovite energijske sanacije pa bi si izboljšali tudi bivalno ugodje.

Odgovarja: Neva Jejčič

arhitektka, vodja svetovalne in razstavne dejavnosti pri GI ZRMK