Predvidevam, da so težave v veliki meri povezane z zamenjavo stavbnega pohištva, zaradi česar se je t. i. nekontrolirana izmenjava zraka precej zmanjšala – tesnjenje pripir in reg je gotovo bistveno boljše, kot je bilo prej. Tudi ogrevanje na trda goriva je prej prispevalo k povečani izmenjavi zraka skozi netesna mesta. To seveda ne pomeni, da ste z menjavo oken (PVC kot material tu ne igra prav nobene vloge) in spremembo načina ogrevanja naredili kaj narobe. Res pa se je spremenila mikroklima v prostorih; boljša zrakotesnost (manj »prepiha«) lahko s seboj prinese tudi zvišanje relativne vlažnosti zraka. Ker pišete, da je hiša neizolirana, so temperature notranjih površin obodnih sten razmeroma nizke (tudi temperaturni režim v hiši, kot ste ga opisali, je bolj »na hladni strani«), kar predstavlja večjo nevarnost za nastanek površinske kondenzacije vodne pare. Če se ta pojav ponavlja, se sčasoma praviloma razvije tudi plesen.

Povsem pravilno ste ravnali, ko ste omare odmaknili od zunanjih sten. Izvedba toplotne izolacije z notranje strani na način, kot ga opisujete, pa je bil manj posrečen korak. Vselej, kadar izdelamo izolacijo z notranje strani s »klasičnimi« materiali, še dodatno oviramo difuzijo vodne pare, zato je nujna parna zapora ali ovira, da preprečimo kondenzacijo v materialu. Povsem možno je, da je do tovrstnih težav že prišlo tudi pri vas, zato ponovno opažate vlago in zelo verjetno prve znake plesni. Toplotna izolacija sten z notranje strani terja poseben projekt, s katerim na podlagi predhodnih izračunov natančno določimo vrsto in debelino posameznih materialov. Včasih lahko tanka toplotna izolacija sicer dvigne površinsko temperaturo ravno na varno mero, ne da bi bili potrebni drugi ukrepi, vendar ni vseeno, kateri in kako debel material uporabimo. Včasih pa z napačnim materialom in/ali njegovo napačno debelino (in brez drugih nujnih slojev) stanje le še poslabšamo. Bolje je torej, da se tovrstnih ukrepov ne lotevamo na lastno pest. Mimogrede, z notranjo izolacijo sten so najverjetneje postali toplotni mostovi v območju njihovega stika z medetažnimi ploščami izrazitejši; tu lahko brez ustreznega ukrepanja v prihodnosti pričakujete dodatne težave.

Svetoval bi, da v prostore namestite vlagomere in spremljate relativno vlažnost zraka. Nižja kot je temperatura notranjega zraka, nižja mora biti tudi njegova relativna vlažnost, da ne zaidemo v težave. Za vaš primer bi ocenil, da bi bilo povprečje relativne vlažnosti okrog 50 % kar dovolj. Na prvi pogled se zdi prezračevanje, kot ga opisujete, primerno, vendar pa morda ne zadošča, če je količina vlage v notranjem zraku pretežni del časa zelo visoka. Odgovor na to vam bo dal vlagomer.

Vsekakor bi bilo treba izvesti parno zaporo na stenah, ki ste jih obdali s toplotno izolacijo. Ker to ni povsem enostaven postopek in ker to terja tudi izbiro novega notranjega zaključnega sloja (npr. lesena ali mavčno kartonska obloga), bi vam svetoval, da se prijavite na gradbeno svetovanje na GI ZRMK (info: http://www.gi-zrmk.si/GC/Svetovanje.aspx), lahko pa se obrnete tudi na najbližjo energetsko svetovalno pisarno (ENSVET; info: www.gi-zrmk.si/ensvet.htm). Na voljo se še druge možnosti (obloga sten s kapilarno aktivnimi materiali, t. i. nano nanosi ipd.), katerih primernost za konkreten primer pa težko ocenim na daljavo. Tudi zato se splača stopiti do svetovalca in s seboj prinesti kakšen načrt, fotografije in podobno.
 

Odgovarja: mag. Miha Tomšič