Število in vrednostni obseg poslov na celotnem nepremičninskem trgu se močno krepi. V prvem polletju so evidentirali 16.500 poslov v skupni vrednosti okoli 950 milijonov evrov.

Število poslov se je v primerjavi z drugim polletjem 2015 povečalo, njihova nominalna vrednost pa zvišala za šest odstotkov. V primerjavi s prvim polletjem 2015 se je število poslov povečalo za 16 odstotkov, vrednost pa za 26 odstotkov.

V primerjavi z drugim polletjem 2007, pred nastopom krize nepremičninskega trga, je bila vrednost prometa v prvem polletju letos še vedno za 17 odstotkov nižja, medtem ko je bilo število sklenjenih poslov za 19 odstotkov višje. V primerjavi s prvim polletjem 2009, ko je bil slovenski nepremičninski trg na najnižji točki krize, je bila vrednost sklenjenih poslov višja za 68 odstotkov.

"Letos se nadaljuje presenetljivo visoka rast prometa z nepremičninami. Hitro rast prometa najbolj spodbujata večje bančno kreditiranje stanovanjskih nakupov prebivalstva in zgodovinsko nizke obrestne mere. Veča se kupna moč tistih, ki rešujejo svoje stanovanjsko vprašanje, investicije v stanovanja, glede
na trenutne, razmeroma sprejemljive tržne cene, pa za bogatejše ponovno postajajo tudi zanimivejša finančna naložba," ugotavlja Gurs.

Pri cenah stanovanjskih nepremičnin se potem, ko so v prvem polletju lani dosegle dno in so nato v drugem polletju stagnirale, v prvem polletju letos že kaže šibak trend rasti. Ob rasti prometa - število poslov je bilo za okoli 15 odstotkov večje kot v drugem polletju lani - so se cene v povprečju zvišale za okoli tri odstotke.

Povprečna cena rabljenega stanovanja v Sloveniji je bila 1490 evrov na kvadratni meter. V Ljubljani se je glede na lansko drugo polletje zvišala za 3,9 odstotka na 2190 evrov, na Obali brez Kopra za 4,1 odstotka na 2280 evrov, v Kopru za devet odstotkov na 2040 evrov, v Kranju za 3,9 odstotka na 1610 evrov, v Celju za 7,6 odstotka na 1130 evrov in v okolici Ljubljane za 1,2 odstotka na 1670 evrov. Še naprej so stagnirale v Mariboru, kjer je bila povprečna cena s 1050 evrov za 1,9 odstotka nižja.

Prodaj novih oz. prvič vseljivih stanovanj je bilo za 15 odstotkov manj kot v drugem polletju in za osem odstotkov več kot v prvem polletju lani - 332 prodaj je bilo sklenjenih na prostem trgu in prostovoljnih javnih dražbah, 154 pa na javnih dražbah v izvršilnem postopku ali stečaju. Povsod so se še vedno prodajala stanovanja iz nasedlih projektov.

Povprečna cena teh stanovanj je znašala 2030 evrov na kvadratni meter, kar je nekoliko manj kot v preteklih obdobjih. Povprečna cena na javnih dražbah v izvršilnem ali stečajnem postopku je bila 1440 evrov. V Ljubljani je bila na prostem trgu in prostovoljnih dražbah 2710 evrov, na dražbah v izvršilnem ali stečajnem postopku pa 1740 evrov.

Na Obali je bila povprečna cena za stanovanja na javnih dražbah (2360 evrov) celo višja kot na prostem trgu (2020 evrov), in sicer na eni strani na račun razmeroma visokih cen, ki so bile dosežene za stanovanja v naselju Oltra v Ankaranu, ki so se prodala iz stečajne mase Primorja, na drugi strani pa zaradi razmeroma dostopnih cen za stanovanja v naselju Livade v Izoli.

Pri poslovnih nepremičninah Gurs ocenjuje, da do obrata še ni prišlo. Prvi podatki kažejo, da so cene pisarniških prostorov v prvem polletju dosegle najnižjo vrednost od začetka sistematičnega spremljanja leta 2007.

Do največjega obrata je prišlo pri cenah zemljišč za gradnjo stavb. Po dolgoletnem padanju cen, ko so bile cene tudi 40 odstotkov nižje kot pred krizo, je v prvem polletju glede na lansko drugo polletje povprečna cena poskočila za tretjino.

Povprečna cena kmetijskih zemljišč je v primerjavi s sezonsko primerljivim prvim polletjem lani ostala nespremenjena, povprečna cena gozdnih zemljišč pa je bila za malenkost višja. Nepremičninska kriza sicer na kmetijska in gozdna zemljišča ni bistveno vplivala.

Gurs ocenjuje, da je nepremičninski trg še v fazi oživljanja oz. v začetni fazi novega nepremičninskega cikla. "Ponudbe pravih novogradenj praktično ni. Še vedno se čistijo zaloge pred leti zgrajenih nepremičnin na stanovanjskem in poslovnem primarnem nepremičninskem trgu. Tudi rabljene nepremičnine, ki se prodajo, so praviloma že dolgo na trgu," so zapisali.

Pričakovati je, da bo nepremičninski trg najprej prešel v fazo rasti na tistih območjih, kjer bodo prej pošle stare zaloge stanovanj oz. tam, kjer bo kupna moč največja. Na stanovanjskem trgu je glede na zadnje podatke povsem možno, da bo število prodaj do konca leta doseglo tisto iz leta 2007, ko je vladala največja nepremičninska evforija, pravijo na Gursu.

Razlike v prometu in cenah med različnimi območji države bi se lahko še povečevale. "Če se na nekaterih območjih, zaenkrat to velja zlasti za Obalo, rast prometa ne bo umirila, lahko kmalu pride do presežnega povpraševanja in ponovnega napihovanja nepremičninskega balona, medtem ko na primer v vzhodni Sloveniji še ne bi prišlo niti do obrata cen," so zapisali.