Orodje

Osnovno orodje, ki ga potrebujemo pri pripravi tal, so grablje, motika, prekopna lopata in vrtne vile. Prekopavanje in rahljanje tal ni lahko opravilo, zato naj bo orodje skrbno izbrano. Cena je seveda pomembna, z dobrim orodjem pa bo delo lažje, prihranili bomo čas in še bolje bo opravljeno. Vrtne vile imajo prednost pred vrtno lopato, saj ne povzročajo tolikšnega potresa med mikrostanovalci v tleh, poleg tega je delo z njimi lažje in hitrejše.

Načrtovanje vrta

Načrtovanje zelenjavnega vrta je izjemno pomembno, ko ga zastavimo na novo. Gredice in poti morajo biti načrtovane tako, da si olajšamo delo in gnojimo resnično samo tam, kjer bo uspevala zelenjava. Prekopavanje in gnojenje celotne površine je potratno, saj tako obdelamo in gnojimo tudi površine, po kateri bomo hodili in ne bodo zapolnjene z vrtninami. Za štiričlansko družino zadostuje 20 kvadratnih metrov vrta, ki ga razdelimo na največ meter široke gredice, dolžino pa prilagodimo razpoložljivi površini.

Priprava tal s prekopavanjem

Obračanje zemlje z lopato je splošno uvel­javljena praksa obdelave in priprave tal na setev in sajenje vrtnin. Najprimernejši čas za to je jesen, saj zimski mraz razbije večje grude in izboljša sestavo. Zamudniki pa lahko to storijo tudi zgodaj spomladi, in sicer takoj, ko tla niso več zmrznjena. S tem jih prezračimo, zrahljamo in obogatimo z ustreznim hranilnimi dodatki, vendar z obračanjem posežemo tudi v naravno oblikovane plasti in življenje v njih. Vrtna tla so živa, polna večjih in manjših organizmov, ki skrbijo za rodnost in življenje. Ker je prostor za poselitev omejen, so se posamezne skupine organizmov temu prilagodile in zasedle prostor na določeni globini. Ko tla prekopljemo in obrnemo z lopato, se njihov svet poruši in plasti premešajo. To ima katastrofalen učinek na tam živeče organizme in kar nekaj časa mora preteči, da se obnovi prvotno naravno stanje tal. Kjer so tla idealna za gojenje in rahla, je obračanje tal z lopato nepotrebno in jih lahko pripravimo s prekopnimi vilami ali motiko. Povsem drugače pa je, kjer so tla težka in zbita, posebno pa, če zastavimo vrt na novo na površini, kjer je bil prej travnik in je urejanje gredic še v začetni fazi. Z vsakolet­nim dodajanjem organskih gnojil, najboljši je kompost, lahko prav vsakršna tla toliko izboljšamo in zrahljamo, da prekopavanje sčasoma ne bo več potrebno. Na vrtu, kjer pridelujemo po organskih pravilih, se tla skoraj ne obdelujejo. Hlevski gnoj, kompost in druga organska gnojila ter zastiranje tal so nenadomestljivi pri takšnem načinu vrtnarjenja, saj pomagajo pri ohranjanju pravilne sestave tal.

Velikost in oblika gred

Grede so lahko poljubno dolge, pač odvisno od velikosti vrta, pomembno pa je, da so široke toliko, da nam ob pripravi tal, setvi in sajenju ter pobiranju pridelka ne bo treba stopati nanje in po nepotrebnem tlačiti tla. Najpogostejša oblika je pravokotna in je tudi najprimernejša, ni pa edina, saj so lahko grede drugačne; okrogle, polokrogle, trikotne, rombaste in tako naprej. Bistveno je, da so obvladljive in bodo vsa opravila od oskrbe do pobiranja pridelka na dosegu roke. Stalno oblikovane gredice z obrobo iz lesa, kovine, kamnov ter mnogih drugih materialov imajo številne prednosti, so privlačne in gospodarne ter se lepo vključijo tudi v sodobno ureditev vrta.

Gnojenje

Vrtnine porabijo za svojo rast veliko hranil, zato jim ta vsako leto dodajamo. Vendar niso vse enako zahtevne glede hranil, zato ne gnojimo celotne površine enako, temveč upoštevamo kolobar. Če imamo triletni kolobar, močneje gnojimo tretjino gredic, kjer bodo uspevale najzahtevnejše vrtnine, druge gredice pa gnojimo malo oziroma sploh ne, saj bodo zadostovala hranila, ki so ostala v tleh od gnojenja iz prejšnjih let. Za vrtičkarje je kompost najdragocenejše gnojilo, poleg tega je poceni, saj je pridelan iz organskih odpadkov, ki bi drugače končali v smeteh. Tudi hlevski gnoj je izjemno gnojilo, vendar je dobrega dandanes težko dobiti, zato se moramo največkrat zadovoljiti s tovarniško pridelanimi organskimi gnojili. Spomladi s svežim hlevskim gnojem ne gnojimo, čas za to je jeseni. Takrat ga potrosimo po površini gredic, če so tla lahka, ali vdelamo v težja tla, nato pa spomladi plitko zadelamo. Ob spomladanski pripravi tal lahko uporabimo samo dobro uležan hlevski gnoj, ki ga natrosimo okrog 8 cm visoko, kar velja tudi za kompost. Najbolj praktične za gnojenje so mineralne mešanice, ki sicer vsebujejo najpomembnejša hranila, in to v visokih odstotkih, zato je delo z njimi lažje in bolj čisto, nimajo pa številnih drugih snovi, ki so potrebne za rast in vzdrževanje rodnosti tal. Zato jih moramo obvezno kombinirati z organskimi gnojili, vendar ne sočasno, ampak v časovnem razmiku vsaj dva do tri tedne. Na gredicah, ki jih pripravimo brez prekopavanja, zgolj s površinskim dodajanjem organskih hranil, se bodo hranila sama pravilno razporedila po rastišču, za kar bodo poskrbeli talni organizmi, ki so v tem vešči in to počnejo že, odkar je zemlja živa.

Priprava večjih površin

Vrtičkarji večinoma obdelujemo manjše površine in pridelano porabimo za lastne potrebe. Kljub temu so nekateri bolj zagreti, sploh če imajo doma manjše ali večje živali, kot so zajci in kokoši ali celo konji. Na velikih površinah navadno posnemamo njivsko pripravo tal ob uporabi manjše mehanizacije, saj nam za individualen pristop do rastlin preprosto zmanjka časa in energije. Največja težava pri pripravi večjih površin je zagotovitev zadostnih količin komposta ali dobrega hlevskega gnoja, kar se pogosto nadomesti s tovarniškimi hranilnimi mešanicami in mineralnimi gnojili. Velike težave imamo lahko tudi s plevelnimi rastlinami, posebno če uporabljamo frezo, ki razseklja trajne koreninske plevele in se ti močno razmnožijo. Zato bomo imeli vse leto obilo ročnega dela, če se seveda ne odločimo za uporabo katerega izmed herbicidov.

Kolobar

Ob pripravi gredic in gnojenju je treba upoštevati sosledje sajenja različnih vrst vrtnin iz prejšnjih let – kolobar. Pri mešanih gredicah, kjer so se vrtnine medsebojno dobro ujele, celotne kombinacije prenesemo na drugo gredo, njihovo lansko pa namenimo tistim vrtninam, ki jim takšno rastišče najbolj ustreza. Tako načrtujemo na sveže pognojenih gredicah pridelovanje plodovk, kapusnic in krompirja, na gnojenih v lanskem letu bodo uspevale korenovke in solat­nice, na najmanj gnojenih pa čebulnice in stročnice.

Pleveli

Trajne plevele, ki so se močno razrasli, odstranimo z gredic še pred sajenjem in setvijo vrtnin. Tiste z globokimi koreninami previd­no izkopljemo in pri tem pazimo, da se korenine ne pretrgajo. Nikakor pa ne smemo pomisliti na uporabo katerega od herbicidov, četudi imamo vsako leto velike težave s plevelnimi rastlinami. V tem primeru je bolje, če gredo prekrijemo s časopisnim papirjem ali kartonom in damo čezenj slamo, listje ali podoben material, ob sajenju pa s sadilnim klinom navrtamo luknjo in vanjo posadimo sadike vrtnin.

V dobro pripravljeni gredi lahko upravičeno pričakujemo obilen pridelek, seveda pa je vse odvisno tudi od drugih dejavnikov, s katerimi se vsakoletno srečujemo pri vrtnarjenju. Predvsem pa se moramo delu na vrtu posvetiti z veseljem in radovednostjo ter odprtostjo do novih načinov, ki nam bodo pomagali pri težavah, ob katere bomo trčili.