Razlika med žarnico in sijalko

Žarnica je imela oz. ima v stekleni bučki tanko žarilno nitko iz volframa, ki se med prevajanjem električnega toka zelo segreje. Tako zelo, da začne žareti in oddajati svetlobo. Izboljšana različica klasične žarnice pa je halogenska žarnica. Ta v bučki nima vakuuma, pač pa je napolnjena s halogenskim plinom – jodom ali bromom. Ta kemično reagira z materialom, iz katerega je narejena žarilna nitka, in jo obnavlja. Halogenska žarnica ima štirikrat daljšo življenjsko dobo od klasičnih žarnic (prodaja v EU ni več dovoljena), torej cca. 4.000 ur. Kljub boljšim lastnostim pa so tudi halogenski žarnici šteta leta. Evropska komisija je sicer zadnji rok dovoljene prodaje ponovno podaljšala, a po novem bo prepoved začela veljati septembra 2018.

Varčne oz. kompaktne fluorescentne sijalke pa svetlobe ne ustvarjajo z žarenjem. Električni tok spodbudi elektrone živosrebrovih atomov, da začnejo oddajati ultravijolično svetlobo. Ta se na fluorescentni prevleki, s katero je prevlečena notranjost cevi, spremeni v vidno svetlobo. Pri tem procesu se le še 20% energije izgubi v obliki toplote. Najnovejša tehnologija svetil pa so LED-sijalke oz. dioda, ki oddaja svetlobo. Njihov princip delovanja je bolj zapleten. Poenostavljeno povedano: LED-sijalka izkorišča fizikalni pojav, imenovan elektroluminiscenca, pri katerem nekateri polprevodniški materiali oddajajo svetlobo, ko skoznje teče električni tok. »Tudi njihova življenjska doba je izjemno dolga – od 20 do 50.000 ur, kar pomeni od štirinajst do petintrideset let delovanja v »vzorčni svetilki«,« je predstavil trenutno najbolj varčna svetila za domačo uporabo na trgu Črt Breskvar, strokovni sodelavec Zveze potrošnikov Slovenije.

Velike razlike v cenah, življenjski dobi in porabi energije

Na ZPS so preračunali, koliko bi znašali skupni stroški nakupa žarnic oz. sijalk za svetilko in porabljene elektrike za obdobje 12 let. V tem času bi teoretično kupili štiri halogenske žarnice ali dve fluorescentni sijalki ali eno LED-sijalko (primerjali so cene izdelkov s svetilno močjo, ki ustreza 75 W). Pri stroških elektrike pa so upoštevali, da bi svetilko uporabljali tri ure na dan, vseh dvanajst let, medtem ko bi okvirna cena električne energije znašala 0,18 evra/kWh.

Za najcenejšo možnost so se po njihovih izračunih izkazale LED-sijalke, kjer bi v 12 letih za nakup sijalk in porabljeno elektriko odšteli 43 evrov, za fluorescentne sijalke bi v enakem obdobju plačali 64 evrov, medtem ko bi nas uporaba halogenskih žarnic stala kar 133 evrov.

Kako izbrati pravo

Rezultati testa sijalk, ki so ga opravili na zvezi potrošnikov, bodo objavljeni 19. novembra 2015, medtem pa nekaj splošnih nasvetov, kako izbrati pravo sijalko:

1. Pred nakupom si že doma zapišite najpomembnejše podatke o želenih lastnostih žarnice ali sijalke. Če kupujete nadomestno sijalko, enostavno prepišite podatke s stare. Ne prezrite, za svetlobno moč je podatek v lumnih (lm). Če veste le podatek o vatih, vprašajte za nasvet prodajalca.
2. Sijalk ne kupujte na zalogo, saj se cene s časom znižujejo, kakovost sijalk pa se izboljšuje.
3. Račun za posamezno sijalko hranite vsaj pol leta (na računu si označite, za katero sijalko gre). Navedena (dolga) življenjska doba sijalke je sicer le ocena, nekateri proizvajalci pa obljubljajo, da bodo sijalko zamenjali, če bo prehitro odpovedala.
4. Sijalke sodijo med nevarne odpadke. Varčne fluorescentne sijalke namreč vsebujejo od 1 do 2 miligrama živega srebra. Taka količina je sicer komaj vidna s prostim očesom, a te zelo strupene snovi ne smemo podcenjevati.
5. Če prvič kupujete sijalko, bodite pozorni na naslednje podatke:

• Barvna temperatura: pove nam, kateri barvni spekter izseva svetilo. Za domačo razsvetljavo priporočamo uporabo svetil, ki oddajajo svetlobo z barvno temperaturo od 2.700 do 3.300 K, hladnejši toni pa so primernejši za osvetljevanje delovnega mesta.
• Indeks barvne reprodukcije: prikazuje sposobnost svetlobnega vira, da seva celoten barvni spekter znotraj barvnega območja. V prostorih, kjer je barvna vernost pomembna (v kuhinji, kopalnici, pred kozmetičnim ogledalom, ob umetniških predmetih), priporočamo uporabo sijalk, ki imajo CRI vsaj 90, na hodniku ali v garaži pa zadošča tudi nižji barvni indeks.
• Kot izsevane svetlobe: ta podatek pove, v katerem območju bo nova sijalka oddajala svetlobo. Klasične žarnice so sevale v vse smeri enako, sodobne sijalke so drugačne. LED-sijalke na izvoru svetijo zelo usmerjeno, v le ozkem kotu. Sijalko z ozkim sevalnim kotom izberemo za osvetljevanje omejenih površin, predmetov, za branje v postelji, saj lahko za enako osvetljenost uporabimo šibkejšo (in s tem varčnejšo) sijalko. Sijalke s širokim kotom svetilnosti pa uporabljamo za ambientalno osvetljevanje prostora.
• Zagonski čas: pri fluorescentnih sijalkah je opazno dolg tudi zagonski čas. Od trenutka, ko sijalko prižgemo, dokler ne doseže polne svetilnosti, lahko poteče od nekaj sekund do dveh minut. Take sijalke so neprimerne za uporabo na stopnišču, hodniku, v kopalnici. Tudi sicer fluorescentne sijalke niso najboljša izbira za uporabo v prostorih, kjer jih je treba pogosto prižigati in ugašati, saj velika frekvenca vklopov skrajšuje njihovo življenjsko dobo. Posebne fluorescentne sijalke, ki so namenjene prav uporabi v takih prostorih so občutno dražje. LED-sijalke s tem nimajo težav. Polno zasvetijo v manj kot sekundi in tudi pogosto prižiganje in ugašanje ne vpliva na njihovo življenjsko dobo.