S čistili in razkužili po pameti

S čistili in razkužili po pameti

Pred dnevi sem na enem od forumov prebrala vprašanje mladega dekleta, ki se je s fantom preselilo v prvo skupno stanovanje. Zanimalo jo je, s čim očistiti tla, vendar »samo krpa in topla voda ne prideta v poštev, ker s tem ne odstraniš vseh bakterij, jaz pa bi rada imela higiensko čim bolj neoporečen dom«. Med množico odgovorov sem na prste ene roke preštela tiste, ki so ji pritrdili, da se je treba nad umazanijo in bakterije spraviti s takšnimi in drugačnimi čistili, za vsak primer še z razkužili. Od drugih je dobila nasvet, ki si ga je najmanj želela – uporabi krpo in toplo vodo.

Kako se je odločila, ne vem. Po pravici povedano, me niti ne zanima. Priznam pa, da nasvet, ki bi ga dobila od mene, ne bi izpolnil njenih pričakovanj. Saj ne, da je moja omarica s čistili prazna, nasprotno, dve kar veliki polici se šibita pod težo različnih čistil. Eno, tako piše na embalaži, učinkovito odstrani mastne madeže, drugo zagotovo v nekaj sekundah opravi z vodnim kamnom, tretje razkuži in dezinficira straniščno školjko, četrto je naravnost idealno za čiščenje stekla, peto nežno očisti umazanijo s parketa, v šestem je nekaj, zaradi česar se prah počasneje nabira na policah ...

Le pravo plastenko bi morala vzeti v roke, pa bi bil moj dom brezmadežno čist. Nerodno je le, da bi morala to početi kar naprej, celo večkrat na dan. Moj triletnik namreč pogosto presliši, da je v pomivalnem stroju umazana posoda, in iz njega – poln nalezljivega otroškega navdušenja, da lahko pomaga mamici – vzame mastno ponev in jo lepo pospravi v omaro. Ali pa se s ščetko za wc-školjko loti drgnjenja kadi. Nekajkrat sem ga zalotila, ko je gobico za pomivanje posode skrbno zdrgnil najprej nekaj kvadratnih centimetrov tal v predsobi, nato pa (z isto gobico) še enega ali dva čista lonca v omari in jo, ponosen na opravljeno delo, odložil nazaj na pult. Kolikokrat sem podobne čistilne akcije spregledala, raje ne pomislim.

Največ bakterij je tam, kjer jih najmanj pričakujemo

V vsakem stanovanju, tudi če ga redno in zgledno čistiš, je množica bakterij, od takšnih, s katerimi se imunski sistem mora kdaj pa kdaj srečati, da se okrepi, do takšnih, ki lahko povzročijo celo vrsto težav in bolezni. Ker z zadnjimi vsaj do zdaj na srečo še nisem imela opraviti, lahko mirno rečem, da je metoda čiščenja, ki jo najpogosteje uporabljam – krpa in topla voda, le občasno še kakšno čistilo (izjema je straniščna školjka, za katero vedno uporabljam temu namenjeno sredstvo) – učinkovita.

Marsikdo pa se zaradi težav z alergijami in drugimi tegobami nad umazanijo spravi z vsemi topovi. In največ umazanije je tam, kjer bi najmanj pričakovali – v kuhinji. Že nekaj študij je pokazalo, da je v tem prostoru več nevarnih bakterij kot na školjki. Na kuhinjskih pipah, krpah, gobicah za pomivanje posode, v pomivalnem koritu in na deskah za rezanje so na primer odkrili nevarno bakterijo E. coli, katere nekateri sevi lahko povzročajo črevesne in zunajčrevesne okužbe, kot so vnetje sečil, meningitis, peritonitis, mastitis, septikemija in podobno. Salmonelo, s katero se v Sloveniji vsako leto okuži približno 10.000 ljudi, so odkrili na kuhinjskih krpah, gobicah za pomivanje posode, deskah za rezanje, v vratih hladilnika in na kuhinjskih pultih.

Surova živila so glavni prenašalec mikroorganizmov

Domača kuhinja je pomemben posrednik bolezni, ki so povezane z živili, pravita Pavel Pollak in Ladi Lampič, strokovnjaka za varno prehrano na Inštitutu za varovanje zdravje (IVZ). Glavni, ne pa tudi edini prenašalec mikroorganizmov v domačo kuhinjo je hrana. Predvsem surova živila, ki jih prinesemo iz trgovine, so lahko onesnažena z najraz­ličnejšimi mikroorganizmi, od katerih so nekateri lahko patogeni, opozarjata sogovornika: »Perutnina je na splošno znana kot onesnažena. Zdravstveni inšpektorat je v okviru uradnega nadzora leta 2008 odvzel 384 vzorcev surove perutnine v prometu – v kar 253 vzorcih (65,8 odstotka) so ugotovili prisotnost kampilobaktra, ki je poleg salmonele glavni povzročitelj črevesnih okužb. Leto pozneje so ta mikroorganizem odkrili v 95 od 135 vzetih vzorcev.«

Domača kuhinja običajno ni namenjena zgolj pripravi hrane, v njej se pogosto igrajo otroci in zadržujejo hišni ljubljenčki, zato je pogosto navz­križno onesnaženje gotove hrane prek surovih, neobdelanih živil. Preprečimo ga tako, da si po vsakem rokovanju s surovimi živili, kot so meso, perutnina, jajca, ribe, pa tudi neočiščena zelenjava in sadje, skrbno umijemo roke, takoj pospravimo odpadke in čim prej očistimo vse površine, s katerimi so živila prišla v stik.

Čista krpa in vroča voda, šele nato detergent

Pretirana uporaba čistil in razkužil v kuhinji ni priporočljiva, enako velja za druge prostore doma. Povzroča namreč odpornost bakterij proti takšnim sredstvom, ki jo lahko primerjamo z odpornostjo proti antibiotikom, če jih prepogosto uživamo. Zato jih uporabljajmo po pameti. Če so na pultu beljakovinski ostanki, ga očistimo z mlačno vodo, zelo mastno površino pa z vročo vodo, pravita sogovornika. Šele nato, če je potrebno, uporabimo detergent, površino pa na koncu splaknemo z vročo vodo. Vsekakor moramo preprečiti prenos klic s površin, kuhinjskih pripomočkov, tekstilnih krp in gobic. Zlasti krpe in gobice rade gostijo nevarne bakterije, zato jih je treba redno menjavati. Krpe naj bodo iz materialov, ki jih lahko peremo na 95 stopinj stopinj Celzija, za najbolj umazana opravila pa je najbolje uporabljati papirnate brisače.

Po priporočilih IVZ bi morali imeti v kuhinji vsaj pet desk za rezanje, še zlasti če nam niso ljube plastične in imamo samo lesene. Na eni režemo samo kruh, na drugi toplotno obdelano meso, na tretji surovo perutnino, na četrti preostalo surovo meso, na peti pa surovo zelenjavo. Pomijemo jih takoj po uporabi (najbolje pod tekočo vročo vodo), sicer se lahko zaradi ostankov hrane na njih in temperature v kuhinji hitro namnožijo mikroorganizmi.

Razkuževanje s toploto, ne s kemikalijami

Na Inštitutu za varovanje zdravja opozarjajo, da je treba pri uporabi kemijskih čistil dosledno upoštevati navodila proizvajalca, nikoli pa ne smemo mešati različnih čistil, ker so med njimi mogoče neželene kemijske reakcije. V kuhinji zadostuje redno in temeljito čiščenje z vodo in običajnimi čistili, razkuževanje s kemikalijami ni potrebno. Z vodo in detergentom namreč odstranimo 80 do 90 odstotkov mikroorganizmov z različnih površin, tudi s tal.

Če bi radi odstotek odstranjenih mikroorganizmov zvišali na 99 odstotkov, se lahko lotimo razkuževanja ali dezinfekcije. Namesto s kemijskimi razkužili lahko to storimo s toploto oziroma vročino, ki mikroorganizme uniči hitro in učinkovito, pa še najmanj škodljivo je tako za uporabnika kot za okolje. Tla, na primer, razkužimo s parnim sesalnikom, kuhinjski pult mešanico vode in kisa, ki uničuje bakterije, pripomočke in pribor pa v pomivalnem stroju pri temperaturi od 60 do 95 stopinj Celzija.

Kis in soda očistita odtok

Razkužila in agresivna čistila, kot so čistila za odtoke, pečice in odstranjevalci madežev, močno obremenjujejo okolje, saj vsebujejo jedke kemikalije, zato naj bi jih uporabljali čim manj. Izbirajmo med tistimi, ki so biološko razgradljiva, nad najpogostejše nadloge pa se lahko spravimo tudi do okolja prijaznimi snovmi, ki jih najdemo v vsakem gospodinjstvu – z limono, kisom in sodo bikarbono, ki jih v različnih kombinacijah uporabljamo za čiščenje različnih predmetov in površin, tudi odtokov.

Pomivalno korito v kuhinji je leglo umazanije, v odtoku so našli več kot 300.000 bakterij na kvadratni centimeter. Površino učinkovito očistimo s krpo, namočeno v kis, tako bomo opravili z mastnimi madeži in vodnim kamnom. Kis v kombinaciji s sodo pa je učinkovita alternativa različnim odmaščevalcem odtokov – v odtok najprej stresemo pol skodelice sode bikarbone, nato pol skodelice kisa, vse skupaj pustimo delovati vsaj dvajset minut, nato pa čez spustimo vročo vodo.

Soda odstrani neprijetne vonjave

Čistila, polna kemikalij, niso najboljša izbira za hladilnik, v katerem shranjujemo živila in kjer se nabere vsa mogoča umazanija, da neprijetnih vonjav sploh ne omenjamo. Do živil sta prijazna kis in soda bikarbona, s katerima učinkovito razkužimo in osvežimo hladilnik. Če nam vonj po kisu, s katerim bi obrisali notranjost hladilnika, ne ustreza, vzamemo sodo: posipamo jo po vlažni gobici in očistimo hladilnik, pustimo delovati nekaj minut, nato pa površine zbrišemo še s čisto vlažno krpo. Z mešanico sode in vode bomo učinkovito očistili tudi fuge med ploščicami; vtremo jo v fuge, pustimo delovati nekaj minut in speremo z vodo.

S kisom ali limono lahko očistimo tudi pečico. V primerno posodo zlijemo mešanico kisa in vode, postavimo v pečico, jo vključimo in pustimo delovati paro. Kis namreč zelo dobro odstranjuje zapečene in mastne madeže. Če bomo uporabili limono, damo v pol litra vode tri na rezine narezane limone. Ko voda v pečici zavre, pustimo delovati še deset do petnajst minut, da para zmehča madeže in maščobo, nato pa površine obrišemo.

Nad vodni kamen s kisom

V kopalnici ni najbolj umazana straniščna školjka, ampak kopalna kad oziroma kabina za prhanje, v katerih je pogosta bakterija stafilokok, ta pa je glavni povzročitelj kožnih infekcij. Dejstvo je namreč, da stranišče čistimo bolj pogosto, medtem ko kad ali prho po uporabi največkrat le splaknemo, občasno pa se spravimo nad vodni kamen. Madežev vodnega kamna na pipah, nastavkih za prho in drugih površinah se lotimo s kisom. Okoli pipe, na primer, ovijemo v kis namočeno krpo in pustimo delovati najmanj 25 minut, splaknemo in obrišemo s suho krpo. Za kad pa velja, da jo je po uporabi najbolje do suhega obrisati, s čimer se izognemo nastanku vodnega kamna, bakterijam, ki imajo rade vlažne površine, pa onemogočimo preživetje.

Deli na facebooku

Deli na drugih omrežjih

Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij DELOINDOM Logo

Zakaj imamo v uredništvu Dela in dom radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

STRINJAM SE
newsletter
onaplus logo

Prijavite se na e-novice in bodite na tekočem!

newsletter
onaplus logo

Naročite se
na OnaPlus in izkoristite
25% popust!

NAROČI SE