Češnje

Češnje, ki dozorijo med prvimi sadeži v sezoni, so tudi na sadnem vrtu še toliko bolj zaželene, če so zgodnje. Takšne so odlična popestritev ponudbe sadja po dolgih zimskih mesecih, zato jih večinoma pojemo kar sveže. Ob obilni letini lahko obrane in nepoškodovane plodove hranimo na hladnem do enega tedna ali pa jih uporabimo za pripravo različnih jedi.

Namen prispevka je bil predstaviti tri zgod­nje samooplodne sorte češnje, ob pregledu ponudbe sadik pa smo ugotovili, da takih slovenske sadne drevesnice skoraj ne ponujajo. Zato je v opisanem izboru le ena zgodnja samooplodna sorta češnje.

• Burlat – Je stara francoska sorta neznanega izvora, ki še vedno prevladuje med zgodnjimi sortami češenj. Prideluje se že od leta 1915. Na Primorskem dozori okoli 20. maja, v celinskem delu Slovenije nekaj dni pozneje. Cveti srednje pozno. Ker je samoneoplodna, mora v bližini rasti drevo kompatibilne sorte (npr. giorgia). Plodovi dozorevajo postopoma. Običajno dosežejo maso 7 gramov in so občutljivi za pokanje. Ko dozorijo, so kožica, meso in sok temno rdeče barve, okusni pa so že, ko se kožica obarva svetlo rdeče. Plodovi so srednje čvrsti (polhrustavka). Meso je sočno in sladko-kislega okusa. Če imamo dobro rastišče, bomo drevo srednje velikosti in primerne rodnosti dobili, če bo sorta cep­ljena na podlago gisela 6, za slabše rastišče pa je primerneje, če je cepljena na podlagi colt ali maxma 14. Drevesu je treba zagotoviti prostor premera vsaj štiri metre (podlaga gisela 6) ali vsaj pet metrov pri podlagah colt in maxma 14.
• Giorgia – Sorto so ustvarili na Inštitutu za sadjarstvo v Veroni v Italiji. Prideluje se od leta 1985. Dobro uspeva v različnih okoljskih razmerah. Hitro preide v rodnost in nato redno in obilno rodi. Cveti srednje pozno, dozori pa deset dni za sorto burlat. Je samone­oplodna. Primerni opraševalni sorti sta burlat in van. Sorta giorgia je univerzalni donor. To pomeni, da gre za sorto, ki lahko oplodi vse druge sorte, ki cvetijo sočasno. Plod je srednje velik, srčaste oblike, s srednje veliko koščico. Kožica je temno rdeča, bleščeča in čvrsta. Meso je čvrsto, sočno in prijetnega okusa. Za pokanje je manj občutljiva. Sorta je nagnjena k obilni rodnosti, zato se zanjo priporočata bujnejša podlaga (maxma 14, sejanec češnje) in močna rez. Drevesu je treba zagotoviti prostor premera vsaj pet metrov.
• Grace star – Je novejša samooplodna sorta, ki je nastala v Bologni v Italiji s prosto oprašitvijo sorte burlat. Prideluje se od leta 2001. Cveti srednje pozno, dozori pa 12 dni po sorti burlat. Hitro zarodi, nato pa redno in obilno rodi, tudi v manj ugodnih razmerah. Okusni plodovi so veliki, srednje čvrsti in manj občutljivi za pokanje. Zreli so, ko se kožica obarva živo rdeče. Sorta je srednje bujna. Drevo srednje velikosti in dobre rodnosti dosežemo, če je sorta cepljena na podlago gisela 5 (za dobro rastišče) ali maxma 14 (manj ugodno rastišče). Drevesu je treba zagotoviti prostor premera tri metre, če je uporabljena podlaga gisela 5, ali pet metrov pri podlagi maxma 14. Na sadnem vrtu dodamo končni velikosti drevesa še meter, da bomo imeli okoli njega dovolj prostora.

Slive

Slive so za sadni vrt še posebno primerne, saj so dobro prilagojene na okoljske razmere Slovenije. Če imajo primerne rastne razmere (dobra tla, dovolj prostora, dobro osončenost), drevesa slive uspevajo tudi brez posebne oskrbe. Le za rastišča, na katerih zastaja voda, niso primerne. Primerno rast drevesa in dobro kakovost plodov zagotavljamo z redno rezjo, ki jo opravimo spomladi med napenjanjem brstov v obdobju toplega vremena brez padavin. Skrbimo za higieno dreves (izrežemo poškodovane poganjke in jih uničimo – odstranimo z območja sadnega vrta, razkužimo orodje ...).

V slovenskih drevesnicah dobimo sadike, ki so cepljene na podlago sejanec mirabolane ali podlago mirabolana 29 C. Velikost drevesa bujnih sort je nekoliko manjša, če se uporabi podlaga 29 C. Vse predlagane sorte so samooplodne, kar pomeni, da lahko posadimo le eno drevo. Drevo slive potrebuje v premeru od tri do štiri metre prostora, čemur dodamo še recimo meter, da bo okoli njega ostalo dovolj prostora. S tem zagotovimo dobro zračnost krošnje in zmanjšamo glivične okužbe. Izbrane sorte slive so tolerantne za okužbo virusa šarke, nimajo pa odpornosti proti drugim povzročiteljem škode.

Predlagane sorte oblikujejo plodove srednje velikosti, zaradi česar so uporabni tudi za jedi, pri katerih jih pustimo cele (npr. slivovi cmoki). Skrbno obrane plodove lahko na hladnem hranimo do 14 dni.

• Čačanska lepotica – Sorta je nastala s križan­jem sort wangenhajmova in požegača leta 1961 v Srbiji (Čačak). Rast drevesa je srednje bujna, cveti pa srednje zgodaj. Sorta hitro zarodi, nato pa redno in dobro rodi. V toplejših območjih Slovenije zori konec julija, drugje v prvi polovici avgusta. Plodovi so srednje veliki (okoli 40 g), s temno modro kožico in kratkim pecljem, odličnega sladko-kislega okusa. Plodove lahko obiramo postopoma, saj ne dozorijo vsi naenkrat in ob zrelosti ne odpadajo z drevesa. Meso je čvrsto in se dobro loči od koščice (cepka). Je odlična namizna sorta slive, katere plodove lahko uporabimo tudi za druge namene (priprava slaščic, predelava ...).
• Stanley – Sorta je nastala s križanjem sort agen in grand duke v ZDA. Razširjena je od leta 1926. Drevo raste bujno. Hitro zarodi, nato pa redno in obilno rodi. Cveti srednje pozno. Plodovi so srednje veliki, podolgovati, temno modre barve. Meso je čvrsto, sladko-kislega okusa in se dobro loči od koščice. Zori od konca avgusta do začetka septembra, odvisno od rastišča. Plodove lahko obiramo postopoma, ko dozorijo. Zreli so, ko je kožica ploda obarvana temno modro in je meso v odtenkih rumene barve. Plodovi so vsestransko uporabni (namizna raba ali predelava).
• Valjevka – Sorto so vzgojili v Čačku (Srbija) leta 1959 s križanjem sort agen 707 in stanley. Valjevka je srednje zgodaj cvetoča sorta, ki zori konec avgusta ali v začetku septembra. Plodovi so srednje veliki. Kožica je debela in se ob zrelosti obarva temno modro. Meso je zelenorumene do zlato rumene barve, manj sočno, čvrsto in kislo-sladkega okusa. Dobro se loči od koščice. Drevo hitro zarodi, nato pa redno rodi. Plodovi so poleg namizne rabe primerni za različne oblike predelave (sušenje ...).