Predlog zakona bo poslan v obravnavo DZ po nujnem postopku. Obravnava zakona po nujnem postopku je potrebna zato, da se preprečijo težko popravljive posledice za slovensko kmetijstvo, je pojasnil Židan.

Zadnji tovrstni dogodek je bil pred 60 leti, torej gre za stoletni dogodek, na katerega se kmet ne more pripraviti. Pri sadjarstvu je večja nevarnost toče in kmetje so investirali v več protitočnih mrež, zato tam pridelek ni zavarovan. Mreže pa ne preprečijo posledic pozebe. "Zaradi teh razlogov smo šli v sprejem interventnega zakona," je za STA še pojasnil Židan. Upa, da bo zakon sprejet še ta mesec.

S predlogom zakona se med drugim dovoljuje izjemni dokup pridelka grozdja tudi iz območij izven vinorodnega okoliša pridelave grozdja tistim fizičnim osebam, ki niso samostojni podjetniki posamezniki in so utrpele škodo po pozebi in snegu.

Ker bo zaradi škode po pozebi in snegu največji izpad pridelka grozdja letnika 2016, je nujno, da predlagana ureditev stopi v veljavo še pred začetkom letošnje trgatve, ki se za zgodnje sorte lahko začne že konec avgusta. S tem se bo pridelovalcem, ki so utrpeli največjo škodo, omogočil dokup izgubljenih količin grozdja in ohranitev obstoječih tržnih poti.

Če ne bo omogočen dokup grozdja še pred začetkom letošnje trgatve, bo nastala škoda, ki jo bo v kmetijstvu in tem segmentu gospodarstva težko popraviti. Gre namreč za kmetije, na katerih predstavlja vinogradništvo glavno dejavnost in so eksistenčno ogrožene.

Zakon določa tudi podaljšanje roka vložitve zahtevka za zmanjšanje in odpis ali zmanjšanje obveznosti plačila prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za kmete, znižanje ali odpis najemnin pri Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov ter razširitev določb zakona o vinu, da bi se fizičnim osebam, ki niso samostojni podjetniki posamezniki, omogočil nakup grozdja iz širšega območja.

Zakon določa tudi finančno pomoč najbolj prizadetim kmetijskim gospodarstvom, dejavnim v sadjarstvu in vinogradništvu. Upravičeni so plačila za izgubo pridelka, kadar je izpad pridelka nad 60 odstotkov v višini do 20 odstotkov stopnje pomoči oz. pol manjša za nezavarovane nasade, in za uničene nasade, kjer se je konstrukcija s protitočnimi mrežami podrla pod težo snega.

Ukrepi so oblikovani na način, da se neposredna finančna pomoč dodeli najbolj prizadetim in ogroženim kmetijskim gospodarstvom za škodo v sadjarstvu in vinogradništvu.