Seveda se ta ne začne vse do marca ali aprila, ko nizke temperature popustijo, do takrat pa so prisiljene počakati. Najbolj neučakane so mlade in starejše rastline, pa tudi tiste, ki so v prejšnjem letu pretrpele škodo zaradi vremena, bolezni, škodljivcev in pomanjkanja.

Če smo debla sadnega drevja že jeseni premazali z belo barvo, le preverimo, ali se ni morebiti kje sprala in bi bilo treba postopek ponoviti, druga drevesa pa pobelimo zdaj.

Januarja je tudi čas za nabiranje cepičev koščičastega sadja, če želimo precepiti ali docepiti obstoječe sadne sorte. Režemo zdrave enoletne poganjke debeline svinčnika – ti imajo navadno večinoma lesne brste, saj cvetni za ta namen niso primerni – in z osvetljenega dela krošnje. Malo pozneje, februarja in marca, bomo narezali tudi cepiče pečkarjev (jablan, hrušk), ki ne smejo odganjati, do cepljenja pa jih bomo shranili na prostem, zakopane v zemlji, v vlažni mivki ali mahu, ali v hladilniku, zapakirane v naluknjane plastične vrečke. Pomembno je tudi, da sorto, ki jo nameravamo cepiti, dobro spoznamo in se prepričamo, da je rastlina, s katere nameravamo rezati cepiče, zdrava. Posebno smo pozorni na rodnost in vsakršne nenavadne znake, ki so lahko posledica okužb z virusi (ploščat les, metlasta rast ...).