Na varčevanje z elektriko moramo misliti že ob nakupu različnih gospodinjskih naprav, ki morajo biti čim bolj gospodarne oziroma morajo biti čim višjega energijskega razreda. Skoraj petino elektrike v porabijo hladilnik, zamrzovalnik in pralni stroj, nič manj razsvetljava. Tudi druge naprave, ki jih puščamo v stanju pripravljenosti, da so dosegljive v vsakem trenutku, jo porabljajo po nepotrebnem. Ker se električna energija draži, vsako leto za približno štiri odstotke, je treba premisliti o spremembi navad. »Ko se odločamo o novi napravi, je najdražja tista, ki jo kupimo poceni. Zavedati se moramo, da poceni naprava lahko porabi več goriva, ima slabši izkoristek in da nas lahko presenetijo tudi stroški vzdrževanja,« opozarja vodja službe za napredne storitve pri Elektru Ljubljana Uršula Krisper. Ko imamo naprave že doma, pa lahko manjšo porabo dosežemo s spremembo nekaterih navad. »Ukrepi, ki prinašajo najboljši rezultat, so nedvomno menjava potratnih naprav z varčnejšimi in skrbna raba električne energije, kar pomeni prestavitev aktivnosti v čas nižje tarife, skrbno ugašanje luči in izklapljanje naprav, kadar jih ne potrebujemo,« pa pojasnjuje mag. Mit­ja Terče iz podjetja Elektro Celje Energija.

Potratna razsvetljava

Pri razsvetljavi doma lahko hitro privarčujemo, če upoštevamo zgolj nekaj preprostih ukrepov, kot so redno ugašanje luči, kadar jih ne potrebujemo, namestitev varčnih ali LED-sijalk in uporaba stikal za regulacijo svetlosti. Gospodarna je tudi senzorska razsvetljava, saj se prižge in ugasne glede na našo navzočnost v prostoru. Da bi prihranili čim več elektrike, lahko uporabimo tudi dnevno svetlobo. Pisalne mize in kuhinjske pulte tako postavimo čim bliže oknom. Varčne žarnice porabijo kar petkrat manj energije kot navadne, a porabijo dosti elektrike pri vklopu, zato so smiselne predvsem tam, kjer luči ne ugašamo in prižigamo prepogosto, ampak svetijo dlje časa. Še bolj gospodarno ravnamo, če svetila pravilno razporedimo po prostoru in jih pravilno usmerimo na delovno površino. Na osvetlitev vpliva še oblika svetilke, saj več svetlobe dajejo odprte in prosojne.

»Prihranki so lahko znatni. Če denimo vse žarnice in tudi varčne sijalke zamenjamo z LED-sijalkami, lahko rabo elektrike zmanjšamo do 70 odstotkov. Tudi postopna prenova razsvetljave bo dobrodošla. Najprej zamenjajmo tista svetila, ki jih imamo najbolj pogosto in najdlje vključena. Nato pa še druga. Če bi družina, ki je pred prenovo za razsvetljavo porabila 850 kilovatnih ur, vse žarnice in sijalke zamenjala z LED-sijalkami, bi bila njihova letna raba le še 250 kilovatnih ur,« pojasni Uršula Krisper. Vsaka kilovatna ura manj pa pomeni tudi skrb za okolje, saj pomeni manjši izpust CO2. Ni zanemarljiv niti podatek, da življenjska doba varčnih žarnic znaša 10.000 ur, življenjska doba klasičnih zgolj 1000 ur, LED-sijalke pa svetijo celo do 50.000 ur.

Gospodinjske naprave

Če zamenjamo stari hladilnik z najbolj učinkovitim na trgu, lahko prihranimo osem odstotkov pri računu za električno energijo oziroma porabimo 441 kilovatnih ur na leto manj. Pri zamenjavi pralnega stroja lahko privarčujemo pet odstotkov pri računu za elektriko oziroma porabimo 151 kilovatnih ur manj, če pa zamenjamo stari steklokeramični kuhalnik z indukcijskim, plačamo za elektriko tri odstotke manj oziroma je porabimo 168 kilovatnih ur manj.

Če se ne odločimo za takšno posodobitev, lahko varčujemo drugače. Pri kuhanju uporabimo posodo prave velikosti, saj tako preprečimo izgubo energije tudi za 30 odstotkov. Prav tako porabimo trikrat manj energije, če kuhamo v pokriti posodi. Odpiranje pečice med pečenjem pa povzroči 20-odstotno izgubo. Ena bolj potratnih naprav je hladilnik. »Hladilnika ne postavimo v neposredno bližino štedilnika, pečice, radiatorja, pomivalnega stroja ali celo na sonce. Poskrbimo za kroženje zraka za njim. Temperatura v hladilniku naj bo med pet in sedem stopinj Celzija (pri tej temperaturi maslo lahko namažemo). Dobro moramo zapirati vrata in jih ne odpirajmo prepogosto,« svetuje Uršula Krisper. Pri pranju in sušenju perila lahko največ storimo, če ne peremo pri višjih temperaturah. Če namesto pri 60 stopinjah Celzija peremo pri 30, zmanjšamo porabo energije za pol, saj se največ elektrike porabi prav za segrevanje vode.

Grelniki sanitarne vode

Veliko elektrike porabijo tudi električni grelci sanitarne vode. Več tople vode ko stočimo, večkrat se bo grelec vključil in jo dogrel do želene temperature. Povprečna družina na leto za sanitarno vodo iz 80-litrskega klasičnega grelnika porabi 2600 kilovatnih ur. »Vklop prilagodimo našim potrebam po topli vodi. Izklap­ljajmo grelnik v času visoke tarife, kadar nas ni doma in tople vode ne potrebujemo, nato pa si jo na zalogo pripravimo v času nižje tarife. Dobro izolirani grelniki lahko zadržujejo toploto. Toplo vodo porabljajmo razumno in tako bomo privarčevali pri energiji,« svetuje Uršula Krisper.

Koliko so potratni naši gospodinjski aparati, lahko ugotovimo z merilnikom rabe električne energije. »Kupimo ga lahko v tehničnih trgovinah. V Elektru Celje Energija omogočamo našim odjemalcem tudi brezplačno desetdnevno izposojo. Z merilnikom spremljamo porabo naprave določeno obdobje in primerjamo dob­ljeni podatek s podatkom o porabi, navedenim pri novem aparatu. Razlika med meritvama je dober pokazatelj, ali bi bilo gospodarno napravo zamenjati,« pravi Mitja Terče.

Naprave v pripravljenosti

Dosti elektrike porabijo tudi naprave v stanju pripravljenosti, kot so računalniki, televizorji, polnilniki za telefone. Če redno izklapljamo računalnik, dvd-predvajalnik, televizor ali monitor, lahko na leto znesek na polož­nicah zmanjšamo za 2,6 odstotka oziroma porabimo 141 kilovatnih ur manj električne energije. Čeprav naprave v stanju pripravljenosti niso veliki porabniki, jih izklapljajmo vsaj ob daljši odsotnosti. In koliko lahko privarčujemo? »Denimo, da imamo televizor in prenosni računalnik v stanju pripravljenosti 15 ur na dan. Pri tem porabi televizor od osem do 14 vatov, prenosnik pa sedem vatov. Prihranki energije na celoletni ravni bi bili tako od 43,8 do 76,65 kilovatne ure za televizor, za računalnik pa 38,33 kilovatne ure. Če vzamemo, da je letna poraba v gospodinjstvu 3800 kilovatnih ur, potem je prihranek zgolj zaradi izklapljanja televizorja in prenosnika od dva do tri odstotke. Sodobni aparati imajo porabo v stanju pripravljenosti pod enim vatom. To je resnično izjemno malo. To lahko tudi čutimo – polnilci telefonov denimo niso več tako težki kot včasih in se tudi ne segrejejo tako močno. To je znak, da je njihova poraba resnično majhna, ko jih imamo v vtičnici in ne polnimo na primer telefona, pa ne porabljajo energije, kakor so nekoč,« pojasni Uršula Krisper.