Še malo, pa se bodo zaključile šolske obveznosti  in se bodo prikradle poletne počitnice. Letos se lahko bolj mirno namakamo tudi v domačih vodah, brez skrbi pred  pretiranimi bakteriološkimi okužbami. Evropska komisija je namreč objavila seznam stanja na 22.000 evropskih obalnih kopališčih in slovenska so se znašla na samem vrhu. Boljšo bakteriološko neoporečnost dosegajo zgolj še morske vode ob kopališčih na Cipru.

Ne le, da so slovenske morske vode dosegle odlično mikrobiološko kakovost, tudi celinske kopalne vode niso prav onesnažene. So nekje v zlati sredini. Izmed 48 kopalnih voda pri nas, od katerih je 18 naravnih kopališč in 30 kopalnih območij v naravnem okolju, je bilo lani odvzetih približno 400 vzorcev, ki so pokazali, da naše vode niso v najslabšem stanju glede na druge evropske države. Niti na enem kopališču se ni zgodilo, da bi voda dobila najnižjo oceno, se pravi da bi se uvrstila v zadnji razred nezadostnih kopalnih voda. Prav nasprotno. 50 odstotkov slovenskih celinskih voda spada v najvišji razred odličnih voda. Med njimi tudi Bohinjsko jezero, Nadiža, dobršen del Blejskega jezera, določeni predeli reke Kolpe. Ostale vode pa so se uvrstile v razred dobrih kopalnih voda.

Kot v ostalih evropskih državah bomo tudi pri nas na urejenih kopališčih dobili nove oznake, ki bodo kopalcem povedale, ali se je smiselno namakati v vodi in kakšna je njena makrobiološka kakovost. S tremi zvezdicami bodo označene tiste vode, ki se bodo uvrstile v najvišji razred in prejele oceno odlično. Kljub obljubam župana prestolnice Zorana Jankovića, da se bo prvi pognal v vodo na območju Špice, pa Ljubljanica vseeno še ni primerna za kopanje.