Deževnica v gospodinjstvu: Vzporedna napeljava omogoča poznejšo vgradnjo zalogovnika


Deževnica v gospodinjstvu: Vzporedna napeljava omogoča poznejšo vgradnjo zalogovnika

Pitna voda postaja zelo draga. V zadnjih dveh desetletjih se je njena cena v povprečju dvignila za triinpolkrat. Polovico od 130 litrov, kolikor je na dan porabi vsak od nas, bi lahko nadomestili z deževnico. Stanovalci blokovskih stanovanj za zdaj te možnosti nimajo, drugače pa je v družinskih hišah, kjer postajajo zbiralniki in sekundarna vodovodna napeljava zanjo vsaj pri novogradnjah že standard. O hišnih sistemih za zbiranje in distribucijo deževnice smo se pogovarjali z Zdravkom Skubicem iz podjetja Armex-armature iz Ivančne Gorice in Boštjanom Ocepkom iz podjetja Sanitop iz Radomelj.

Ste vedeli, da v gospodinjstvih brez te mož­nosti četrtino vse pitne vode spustimo iz kot­ličkov v straniščno školjko? Tudi za pranje v pralnih in pomivalnih strojih je mehka deževnica idealna, enako za zalivanje vrtov. Samo za te si lahko brez velikih posegov omislimo nadzemni zbiralnik s preprostim sistemom rabe, medtem ko je sistem za zagotavljanje potreb v gospodinjstvu mogoče z najmanjšimi stroški vgraditi ob gradnji ali temeljitejši obnovi hiše. Zdaj betonske podzem­ne zbiralnike zaradi preprostosti in hitrosti vgradnje čedalje bolj nadomeščajo različice iz kakovostne umetne mase. »Za normalno delujoč sistem potrebujemo poleg pohodnega ali povoznega rezervoarja s teleskopskim pokrovom, ki je poravnan s terenom, filter, skozi katerega se deževnica, preden vstopi v rezervoar, prečisti, ter črpalko za distribucijo vode do porabnikov. Rezervoarji so dovolj močni, da jih lahko ob pomanjkanju prostora na vrtu vgradimo tudi pod parkiriščem ali dovozno potjo,« pove Skubic. V hiši potrebujemo sekundarno napeljavo do porabnikov vode, splakovalnika, pralnega in pomivalnega stroja, pipe v garaži in na vrtu. Po Ocepkovih besedah je običajno do njih napeljana tudi sveža voda, preklop nanjo pa je mogoče urediti avtomatsko ali ročno, če deževnice zmanjka. »Sama napeljava ne pomeni podvojenega stroška za hišne vodovodne inštalacije, večji strošek sta zalogovnik in sistem za dovajanje vode v hišno sekundarno omrežje. Ker sam razvod napeljav pomeni manj kot desetino stroška celotnega sistema, predlagam, da se investitor ob novogradnji ali večji obnovi stavbe odloči tudi za vzporedno napeljavo, zalogovnik, sistem za dovajanje vode v hišo in za distribucijo pa lahko izvede kadarkoli pozneje,« priporoča.

Konstantna kakovost vode

Podzemni rezervoarji so za uporabo v gospodinjstvih še zlasti primerni, ker jih zemlja ščiti pred svetlobo in toploto, razloži Skubic. Voda v njih ima vse leto od 8 do 12 °C. Zaradi teme in nizke temperature se ne morejo razvijati alge in mikroorganizmi, kar zagotavlja stalno kakovost. Tudi za nadzemne rezervoar­je je priporočljivo, da so čim bolj neprepustni za svetlobo in zaščiteni pred previsoko temperaturo, vgrajujemo jih na senčne lege. »Na kakovost vode vpliva tudi pravilna izbira velikosti rezervoarja, ki je odvisna od krajevnih padavin, tlorisne površine strehe za prestrezanje deževnice in potreb po njej. Odvisna je namreč tudi od rednega pretoka v pravilno dimenzioniranem rezervoarju,« poudarja sogovornik.

Po Ocepkovih besedah zalogovnik navadno leži pod zemljo takoj za stičiščem izliva vseh odvodov deževnice s strehe stavbe. Podzem­ni in kletni rezervoarji morajo imeti prost preliv, skozi katerega se lahko presežna voda prelije v ponikalnico. »Prvo čiščenje deževnice opravi filtrirni sistem pred rezervoarjem. Vanj steče očiščena voda, nečistoče in majhna količina vode pa v kanal. Drugo fazo čiščenja predstavlja usedanje majhnih delcev umazanije, premera pod 0,35 mm, na dno rezervoarja. Dušilni dotočni nastavek namreč filtrirano vodo dovaja na dno, s čimer prepreči trajno vrtinčenje, poleg tega v vodo na dnu dovaja kisik, da ostane vedno čista in sveža. Delci nečistoč, ki so lažji od vode (na primer cvetni prah), na gladini tvorijo plavajoč sloj. Te odstrani pretočni sifon,« pojasni Skubic in doda, da je naprava za plavajoči odvzem nameščena 10 cm pod gladino v rezervoarju, kjer je kakovost vode najboljša.

Kot rečeno, je temperatura vode v podzem­­nem rezervoarju stalna, načeloma pa mora biti gornji del tega od 60 do 100 cm pod zemljo, da je zavarovan pred zmrzaljo. Sogovornik priporoča, da o globini, do katere zemlja zmrzne v posameznem kraju, povprašamo na uradu za gradbeništvo. Medtem ko so po navodilih vgrajeni podzemni rezervoarji torej varni pred zmrzaljo in jih pred zimo ni treba izprazniti, pa je to pri nadzem­nih nujno.

Rezervoarje za zbiranje deževnice s filtrom, dušilnim dotočnim nastavkom in pretočnim sifonom je treba očistiti vsakih pet do osem let. Na dnu se namreč tvori usedlina, ki je zelo pomembna za kakovost vode in bi jo s prepogostim čiščenjem uničili. Pogosteje pa je treba čistiti filter. Rezervoarje za zbiranje deževnice, ki so priključeni na kanalizacijo, je pred škodljivimi vplivi treba dodatno zaščititi z zaporo pred neprijetnimi vonjavami in zaščito pred malimi živalmi.

Avtomatski ali ročni preklop

Zanimalo nas je tudi, kako je urejeno preklap­ljanje med deževnico in pitno vodo. »Najprej naj omenim, da nepovratni ventili zagotavljajo, da se deževnica nikoli ne pomeša v hišni vodovod s pitno vodo. Preklop se lahko izvaja ročno ali avtomatsko. Avtomatski sistem preklopi na svežo vodo, takoj ko zaloga deževnice poide, ročni preklop pa lahko opravimo kadarkoli bodisi za celoten sistem bodisi pri posamičnem porabniku, če smo pri izvedbi napeljave to predvideli,« pojasni Ocepek. Med prednostmi avtomatskega sistema omeni preprostost in udobnost, ne omogoča pa načrtnega varčevanja z deževnico. »Prednost ročnega preklopa, če je izveden po posamičnih porabnikih, je, da lahko te izklapljamo po želji. Avtomatski sistem je skoraj vedno izveden za celotno omrežje v stavbi, zato te možnosti nimamo. V praksi se izkaže, da je pri ustrezni površini strehe, dovolj velikem zalogovniku in profesionalni izvedbi celotnega sistema ročno preklapljanje popolnoma zadovoljivo. Količina padavin v Sloveniji je zadostna, da se ob smotrni porabi le malokrat zalogovnik izprazni, če se to vseeno zgodi, pa ne poškoduje nobenega stroja – takrat z zasukom ventila v sekundarni sistem preprosto spustimo svežo vodo,« pojasni.

Preprostejši zgolj za zalivanje vrtov

Zgolj za namakanje vrtov zadostuje preprosta in cenovno ugodna rešitev. Če pa imate velik vrt in zato večjo potrebo po vodi, je vseeno priporočljiva vgradnja podzemnega zbiralnika. Uporabiti je treba tudi filter. Za odvzem vode iz rezervoarja potrebujete črpalko, ki je postavljena na vrtu poleg rezervoarja. Za manjše količine si je mogoče omisliti lično oblikovane nadzemne posode, po obliki izbrane glede na zunanjo opremo hiše ali vrta. Nadzemni rezervoarji morajo vedno imeti vgrajen filter, nameščen na padno cev žleba, ki skrbi za odstranjevanje smeti in hkrati ustavi dotok vode, ko je rezervoar poln. Takrat voda iz prepolnega rezervoarja steče nazaj v padno cev žleba. Zaradi te funkcije ni treba izdelovati dodatnega preliva.

Deli na facebooku

Deli na drugih omrežjih

Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij DELOINDOM Logo

Zakaj imamo v uredništvu Dela in dom radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

STRINJAM SE
newsletter
onaplus logo

Prijavite se na e-novice in bodite na tekočem!

newsletter
onaplus logo

Naročite se
na OnaPlus in izkoristite
25% popust!

NAROČI SE