V tem duhu delujejo ekoremediacije, tehnologije zaščite in obnove degradiranih okolij s pomočjo naravnih sistemov in procesov. »Ekoremediacije so korak nazaj v razvoju človeka, preden naredi dva koraka naprej. Narava je vse težave, s katerimi se spoprijemamo danes, že rešila. Naša naloga je pogledati, kako je to storila, in se naučiti spoštovati okolje, ki je preživelo milijone let,« meni Danijel Vrhovšek, ki je spoznaval sposobnost in pestrost ekstremnih ekosistemov kot profesor biologije na ljubljanski biotehniški fakulteti, zdaj pa vodi podjetje za aplikativno ekologijo Limnos.

Ekoremediacije so najbolj uporabne pri varstvu voda na vodovarstvenih in zavarovanih območjih, varovanju stoječih voda, ohranjanju biotske raznovrstnosti v urbanih in ruralnih okoljih, zmanjševanju učinkov klimatskih sprememb, varovanju virov pitne vode, območij kopalnih voda, čiščenju komunalnih odpadnih voda pod 2000 populacijskih enot, zmanjševanju onesnaženosti z nitrati iz kmetijske proizvodnje in čiščenju onesnaženih zemljin.

Naravne oblike ekoremediacij lahko opazujemo ob naravnih vodnih virih in obvodnih ekosistemih, ki s številnimi tolmuni, brzicami, prodnatimi nasipi, strugami, poraslimi z vodnimi rastlinami, stranskimi jarki in rokavi ter obrežno vegetacijo delujejo tako, da kljub močnim nalivom ublažijo večje poplave. Zaradi velike samočistilne sposobnosti preprečujejo posledice vnosa drugih materialov in človekove dejavnosti ter hkrati omogočajo življenjski prostor številnim vrstam rastlin in živali.

Tudi naši predniki so poznali ekoremediacije, le da jih niso tako učeno imenovali. V vaseh so urejali kale, lokve oziroma mlake, v katerih se je nabirala deževnica, ki so jo uporabljali za napajanje živine, pranje, zalivanje, gašenje požarov, včasih tudi kot vir pitne vode. Erozijo zemlje so preprečevali s pasovi dreves in grmovja med kmetijskimi zemljišči, ob vodnih virih pa so zasajali vrbe, ki so učinkovito čistile onesnaženo vodo.

Kako nizki so stroški rastlinskih čistilnih naprav in kako z ekoremediacijo izboljšati kakovost vode, zraka in tal, si lahko preberete v petkovi tiskani izdaji Dela ali na www.delo.si.