V Sloveniji se 89 odstotkov prebivalcev preskrbuje z varno pitno vodo, 30.000 jih jo še vedno prekuhava. Še veliko pa si bo treba prizadevati za dosego cilja: dobro stanje voda do leta 2027.

Splošna ocena kemijskega stanja površinskih voda v Sloveniji je dobra, sedem vodnih teles pa ima slabše stanje: Sava pri Vrhovem zaradi živega srebra, Krka pri Otočcu in vodna telesa morja zaradi tributilkositrovih spojin. Slovenske površinske vode na splošno niso obremenjene s prednostnimi oziroma prednostno nevarnimi snovmi, je na četrti Ekokonferenci povedala Irena Rejec Brancelj iz sektorja za vode na ministrstvu za kmetijstvo in okolje.

To pomeni, da nas čaka še veliko dela, zato se je Slovenija odločila za možnost podaljšanja rokov do leta 2027, ker kar nekaj voda do leta 2015 ne bo doseglo postavljenih ciljev, ki smo jih obljubili Bruslju. To možnost bomo izkoristili za 26 površinskih voda in za tri podzemne. Težava so predvsem razpršeni viri onesnaževanja, kot so snovi za varstvo rastlin, uporaba snovi v gospodinjstvu, posledice poselitve (odvajanje komunalne odpadne vode) in podobno.

Kateri so glavni onesnaževalci voda ter pri katerih sistemih, malih ali velikih, so težave s kakovostjo, si lahko preberite v današnji tiskani izdaji Dela ali na www.delo.si.