Okrasni vrt: Za zdravje in lepoto

3. 12. 2015 | Besedilo: Alenka Gorza | Fotografije: Alenka Gorza

okrasni vrt, naprstec, lan, perunika, okrasne rastline, ameriški slamnik, sivka

Mnoge rastline so včasih tradicionalno gojili samo zaradi njihove uporabne vrednosti. Cenili so jih zaradi njihovih zdravilnih, kulinaričnih in tudi lepotilnih lastnosti, manj pa zaradi cvetov, zanimivih listov ali opojnega vonja. Danes je velikokrat ravno nasprotno. Sadimo jih zaradi njihove lepote, na druge lastnosti pa smo večinoma (skoraj) pozabili.

Kar je velika škoda, saj lahko številne med njimi uporabimo za krepitev imunskega sistema, preganjanje jesenskih prehladov, izčrpanosti in utrujenosti ali pa nam njihov pretanjeni vonj odžene nepotrebne skrbi in težave. Če so jih včasih sadili le v strogo oblikovanih formalnih vrtovih, je zdaj njihova zasaditev precej svobodna. Največkrat se na okrasnih gredah družijo z drugimi okrasnimi rastlinami, včasih jih uporabimo kot obrobo ali celo preprogo, čedalje več ljubiteljev pa jim nameni prav poseben »tematski« kotiček.

Vsestranski, lep in zdrav

Ena najpogosteje uporabljenih okrasnih rastlin na vrtovih je gotovo ameriški slamnik. Njegovi veliki, največkrat beli ali rdeči cvetovi so na gredah pozno poleti in v začetku jeseni opazen okras, ki močno privlači metulje. Bolj pomembno pa je vedeti, da je ameriški slamnik zdravilno zelišče, ki se uporablja za spodbujanje imunskega sistema in slovi kot učinkovito zdravilo za nahod, gripo in okužbe gornjega dihalnega trakta. V zdravilne namene se lahko uporablja cela rastlina, najmočnejše učinke pa imajo korenine. Zeliščno moč ohranijo tudi za okras vzgojene sorte. Ameriški slamnik je nasploh izjemno zdrava rastlina, zato z njim na vrtu ne bomo imeli posebnega dela, ljubi sonce in dobro prenaša sušo, sam se tudi zelo rad zaseje. Za lep učinek pa moramo posaditi več rastlin skupaj. Tako se tudi ne bo poznalo, če jih nekaj uporabimo za zdravje …

Modro cvetoče zdravje

Z lepimi modrimi cvetovi, ki se pojavljajo na mnogih srednjeveških zastavah, grbih in ščitih, se lahko pohvali tudi perunika, katere korenike se uporabljajo pri zdravljenju kožnih težav, zaradi upočasnitve izhlapevanja eteričnih olj pa tudi pri izdelavi parfumov. Na vrtu pride najlepše do veljave, če ji namenimo poseben prostor. Največkrat sicer sadimo posebej vzgojene sorte s cvetovi v nenavadnih kombinacijah barv, vendar njihove korenike zdravilnih lastnosti nimajo. Z modrovijoličasto barvo se na vrtu lahko pohvali tudi lepo dišeča sivka, ki so jo že stari Rimljani uporabljali za odišavljene kopeli, zdaj pa postaja ena najpomembnejših rastlin, ki jih uporabljamo v medicinske namene. Je staro zdravilo za pomirjanje in blaženje živcev, sproščanje mišic in izboljšanje razpoloženja. Sivkine blazinice lepo odišavijo perilo in nas lahkotno zazibljejo v spanec. Nam prijetna aromatična olja pa žuželke sovražijo, zato z njimi uspešno preganjamo molje. Na vrtu imajo vse sivke enake zahteve; veliko sonca in dobro odvajanje vode, spomladi pa jih je treba obrezati. Bolezni skoraj ne poznajo. Sivka je imenitna soseda vrtnicam, saj s svojim vonjem preganja uši, z drobnimi cvetovi pa poudari njihovo razkošno lepoto. Imenitno se odreže tudi v vlogi dišeče nizke žive meje. Podobno nalogo lahko v toplem podnebju našega Primorja opravi rožmarin, ki ga zelo preprosto gojimo tudi kot lončnico ali pa ga uporabimo za prekrivanje tal. Zahteve ima podobne kot sivka. Smolnati okus in vonj rožmarinovega listja sta za mnoge nepogrešljiva v kuhinji, krepilni rožmarinov napitek pa spodbuja živce in krvni obtok.

Čarobna rumena

Tam, kjer rožmarina zaradi mraza pozimi ne moremo imeti, lahko za prekrivanje tal ali za obrobke uporabljamo plahtico z drobcenimi rumenimi cvetovi. V preteklosti je niso cenili le zaradi zdravilnosti, ampak tudi zaradi čarobne moči. Alkimisti so bili prepričani, da bodo z roso, ki se nabira na listih te rastline, lahko kovine spremenili v zlato. To se jim sicer ni posrečilo, so pa plahtico uspešno uporabljali kot zdravilo pri ranah in ženskih boleznih. Na okras­nem vrtu je ena najbolj uporabnih rastlin, hvaležna za katerikoli kotiček, ki ji ga namenimo. Najlepša je zjutraj, ko se sončni žarki ujamejo v kapljicah rose na njenih robovih. Takrat se res zdi, da se tam sveti zlato.

Zlato rumena je tudi barva ognjiča, ki nas na vrtu razveseljuje s cvetovi, podobnimi velikim marjeticam, vse tja do jeseni. Resda je enoletnica, se pa na vrtu kar sam zaseje. Njegovi pripravki se uporabljajo za zdravljenje kožnih poškodb in v kozmetiki. Pomemben je njegov vpliv na celjenje ran, včasih nadomesti arniko. Imata podobne učinke, le da je ognjič primernejši za uporabo pri občutljivi koži. Pri pikih žuželk si lahko na hitro pomagamo premagati bolečino kar z zdrobljenimi cvetovi. Je pa ognjič morda najlepši na zelenjavnem vrtu, kamor s svojo barvo vnaša veselje in živahnost, hkrati pa preganja mnoge vrtne škodljivce. Lepo sliko dobimo, če mu za soseda namenimo lan, eno najstarejših kulturnih rastlin. Danes ga sicer ne uporabljamo več za izdelovanje tkanin, ampak so bolj zanimiva njegova semena, ki so cela ali zmleta blago odvajalno sredstvo, iz lanenega olja pa se pridobiva firnež; tradicionalni dodatek lakom in barvam. Na vrtu je včasih neupravičeno zapostavljen kot okrasna rastlina. Njegovi čudovito modri drobni cvetovi namreč težko tekmujejo s konkurenco večjih in vpadljivih cvetov. Zato mu moramo nameniti res premišljen prostor, da se pokaže vsa lepota drobne modrine, ki se ziblje v vetru. Skalnjak je dobra izbira, pa tudi zasaditev med nizkimi blazinastimi rastlinami.

Raznolikost s previdnostjo

Okrasnih rastlin, ki imajo poleg lepote še druge za nas pomembne lastnosti, je na vrtu veliko. Svetlin z velikimi, čudovito dišečimi cvetovi, ki se odpirajo šele pozno zvečer, se veliko uporablja v kozmetiki. Tako kot klinčki, brez katerih ni tradicionalnega »kmečkega« vrta. Pa tudi ne brez navadnega sleza in rožlina, vinske rutice, mete, boreča, kopra, šentjanževke, luka in materine dušice. Tu so še žajbelj, beli vratič, rman, lučnik, monarda, netresk in mnogi naši drugi sopotniki. Tudi nekatere grmovnice in drevje. Le kdo še ni jedel ocvrtih bezgovih cvetov? Črni bezeg ni cenjen samo v kulinariki, ampak tudi kot blažilec simptomov prehlada in gripe. Lipov čaj ravno tako pomaga!

Vendar previdnost ni nikoli odveč. Imamo tudi rastline, ki so v majhnih količinah zdravilne, pri več­jih odmerkih pa so lahko celo smrtno nevarne. Zato se jim je takrat, ko imamo majhne otroke, za nekaj časa najbolje odpovedati. Med takimi lepotci je treba opozoriti na naprstec, preobjedo, oleander, šmarnico in teloh. Če pa rastline dobro poznamo, jih lahko za marsikaj uporabimo. Lahko preganjamo molje, iz njih izdelujemo vence za na vrata, manjše šopke za na mizo, zeliščne voščilnice, kartice in sveče ter se ob tem zabavamo. Lahko se lotimo nadvse preproste izdelave zeliščnega masla ali pa si damo duška s čim bolj zapletenim, možnosti je nešteto.

Arhiv revije Deloindom+.

Deli na facebooku

Deli na drugih omrežjih

Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij DELOINDOM Logo

Zakaj imamo v uredništvu Dela in dom radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

ZAVRNI STRINJAM SE
newsletter
deloindom logo

Prijavite se na e-novice in bodite na tekočem!

Nadaljuj na prijavo >
newsletter
deloindom logo

Naročite se
na DELOINDOM

NAROČI SE