Na slovesnosti bo potekal pogovor z avtorjem kioska K67, prof. Sašo J. Mächtigom, dogodek pa bodo zaključili s podelitvijo spominskih albumov s prvimi izvodi novih znamk. Hkrati bo na dvorišču muzeja postavljen Kiosk K67, v katerem bo poslovalo izpostavljeno okence Pošte Slovenije. Na okencu bodo v prodaji novo izdane poštne znamke in priložnostni poštni žig Kiosk K67 – prvi dan.

Kiosk K67 je bil zasnovan leta 1966 kot družina petih prostorskih modulov, sestavljenih v raščene sklope. Samostojna enota deluje kot minimalni delovni, prodajni ali bivalni prostor. "Inspiracija za konstrukcijo je bila v prebodu dveh cevi, izvedba pa le v takratni najnaprednejši tehnologiji poliestra in poliuretana. Prvi predstavitvi 1969 je sledila masovna serijska proizvodnja za tržišče v ljutomerskem Imgradu, ki je zbudila pozornost svetovne strokovne javnosti, proizvajalcu pa prinesla izjemen mednarodni prodajni uspeh," pravijo v MAO.

Kiosk so uporabljali posamično ali v skupinah za trafike, manjše delavnice, cvetličarne, za okrepčila in prigrizke, parkirna plačilna mesta, informacijske pisarne, prodajalne vstopnic, turistične pisarne. V industriji so jih uporabljali kot pisarne zaščitene pred hrupom, servisne delavnice, vratarnice, ohišja merilnih naprav.

"Izvoz je potekal intenzivno zlasti v osrednjo in vzhodno Evropo in Rusijo, pa tudi v zahodno Evropo, Ameriko, na Japonsko in Novo Zelandijo. Zaradi razširjenosti je izdelek, ki sta ga kritika in publicista Ilke in Andreas Ruby označila, kot "razpršeno network arhitekturo", raziskoval tudi Berlinčan Helge Kühnel za Amsterdamski Publicplan," še dodajajo v MAO.

Kiosk so leta 1970 uvrstili v zbirko oblikovanja 20. stoletja Muzeja moderne umetnosti iz New Yorka.

Podjetje Imgrad, ki je kiosk izdelovalo, gospodarske krizo ni preživelo, zanimanje za ta izdelek pa se je zadnjem desetletju povečalo, celo postal je umetniški objekt, ki mu je svetovno priznana umetnica Marjetica Potrč dala novo življenje v instalacijah urban case – "študijah, ki reinterpretirajo vzporedne možnosti preživetja v današnjih preurbaniziranih divje rastočih mestih".

Arhitekt in profesor Saša J. Mächtig sodi med pomembnejše ustvarjalce na področju industrijskega oblikovanja v Sloveniji. Leta 1984 je s skupino kolegov uresničil univerzitetni študij oblikovanja na novo ustanovljenem Oddelku za oblikovanje, kjer predava industrijsko oblikovanje in dizajn management. Za prispevek k razvoju mu Univerza v Ljubljani podeljuje naziv zaslužnega profesorja. V svoji večplastni vlogi profesorja, oblikovalca in arhitekta je, kot pravijo v MAO, vodil številne interdisciplinarne skupine za razvoj novih proizvodov in sistemov. Krepil je partnersko sodelovanje med univerzo in industrijo. Pomembno se je uveljavil v mednarodnem prostoru, zlasti v izvršilnih odborih strokovnih združenj, kjer je sodeloval pri strateških razvojnih načrtih ICSID, med najpomembnejšimi dosežki pa je bila organizacija svetovnega kongresa 17. ICSID v Ljubljani  leta 1992. Leta 2000 je bil tudi med ustanovitelji, danes že globalne asociacije univerz za umetnost, oblikovanje in medije - CUMULUS  ter njen podpredsednik do leta 2007. Prejel je številne nagrade in priznanja, med njimi nagrado Trend za življenjsko delo na področju vizualne kulture. Kiosk pa je bil uvrščen tudi v zbirko Brezčasno, ki jo vsako leto z enim izdelkom dopolnijo v okviru Meseca oblikovanja.