Ob vselitvi pred petimi leti je imelo stanovanje podobo iz šestdesetih let prejšnjega stoletja. »Stanovanje je bilo zakladnica lepih starih stvari, zato sva jih veliko tudi ohranila,« pripoveduje Ana Eterović, Splitčanka, ki je po študiju ostala v Sloveniji. Ker je obema blizu vintage slog, sta stare kose predelala, na novo pobarvala ali jih preoblekla v nove dekorativne tkanine. Zamisli jima ni manjkalo, včasih jih je bilo celo preveč, v smehu prizna sogovornica, tako da se ji je bilo težko odločiti, kaj izbrati med množico zanimivih in privlačnih stvari. Stanovanje je bilo prvi prostor, ki ga je sama urejala, pripoveduje, in odločila se je, da bo v vsakem prostoru določila element, ki bo prevladoval in ki mu bo prilagojena preostala oprema. V dnevni sobi je to vlogo prevzela tapeta z retro pridihom, ki se je lepo ujela v koncept starega in novega pohištva. Na primer, stoječo luč z rdečim senčnikom je lastnica podedovala od babice, je iz petdesetih let in je stala v babičini prvi dnevni sobi. Kavč, ki sta ga preoblekla in predelala, pa je bil v stanovanju že prej. »Dnevna soba je prijetna za druženje, prijatelji se v njej dobro počutijo in tudi radi družijo pri naju. Zdi se mi zelo pomembno, da mi je uspelo urediti prostor, v katerem se počutiva prijetno midva in tudi prijatelji, ki pridejo na obisk,« pripoveduje gostiteljica, ki zase pravi, da je zelo pisan človek, saj ima rada barve, živahne stvari in vzorce.

Prav tako je originalna kuhinja, ki ima osveženo podobo z novim delovnim pultom, gos­podinjskimi aparati in ročaji na omaricah. Prav ti najbolj vzbujajo pozornost. Izdelani so namreč iz lesenega jedilnega pribora, pobarvanega v zeleno. Zeleni odtenek, ki je tudi na kuhinjskih omaricah, steni kuhinje in dodatkih, je povezovalni element bivalnega dela stanovanja. V dnevni sobi ga opazimo na kavču, od tam pa mu lahko sledimo naprej v delovno sobo, kjer je znova na steni. Velika delovna miza, za katero je dovolj prostora za oba, je nastala po principu naredi sam: lesen kuhinjski pult, namesto nogic pa dva predalnika. Knjižna omara, ki zapolnjuje eno steno delovne sobe, je polna revij, knjig in drugih predmetov. Tudi tu je bilo dovolj prostora za nekaj starih kosov, pravzaprav dva stola in počivalnik. Gostiteljica je ljubiteljica starih stolov in svetil.

Osredni bivalni del stanovanja dopolnjuje še manjši balkon, na katerem kraljuje tretji družinski član, muc z imenom Mačor. Tudi na balkonu je vse lepo barvno usklajeno: manjšo leseno mizico dopolnjujeta dva rožnato obarvana stola in še sveže prenovljen Kraljev stol Rex. Ne manjkajo niti korita s cvetlicami in zeleno solato.

V stanovanju je še ena soba, za katero gostitelja pravita, da je najbolj pospravljena, ta je za goste, a najprej je bila študentska soba za mlajšo sestro, ki se je medtem preselila v študentski dom. Tudi tu gre za mešanico novega in starega. Za to delovno mizo se je učila Anina mama, namizno luč je uporabljal dedek, stol pa stric.

Spalnica je pravo nasprotje drugim prostorom v stanovanju. Tu prevladuje umirjen črno-beli koncept z majhnimi barvnimi detajli. Postelja je nova, po meri jo je iz masivnega lesa izdelal Janezov oče, ki je mizar. Po meri je narejena tudi vgradna omara. Nove kose pa dopolnjujejo stari prenovljeni stoli. »Kamor koli se je dalo, sem postavila kakšen stol,« pravi gostiteljica. V spalnici so trije, po eden na vsaki strani postelje, namesto klasičnih nočnih omaric, tretji je za odlaganje stvari in dekoracijo, to je znameniti Thonetov stol, ki ga je podedovala po babici. Za piko na i so okrasne blazine, ki s črno-belim vzorcem poudarjajo umirjeni barvni koncept. Ob steno je prislonjena scenografija s plesne predstave, pri kateri sta sodelovala. Tam se je znašla po naključju, pravi gostiteljica, a bo morda ostala, saj lepo zaokroži podobo spalnice.

Stanovanje je polno lepih predmetov, mnoge med njimi sta gostitelja naredila sama, na primer napis na steni Home sweet home, pa številne slike in plakate, ki krasijo stene. Njun dom, pravita, odraža njuno osebnost in način življenja.