»Pred 15 leti sem tu kupila polovico stare hišice, ki je bila zgrajena v tridesetih letih prejšnjega stoletja za delavce tobačne tovarne. Hiša je bila razdeljena v dve stanovanji, vsakemu je pripadalo tudi dvorišče z vrtom, na katerem je bila še garaža,« pripoveduje arhitektka Anastasia Korsič iz biroja KA Studio. Stanovanje, ki je v prvem nadstropju in mansardi obstoječe hiše, je že pred leti obnovila in v njem izkoristila prav vsak centimeter, predstavili smo ga tudi v naši prilogi. Ob tem je, kot pripoveduje, dolgo razmišljala, kako bi si tu uredila še arhitekturni studio, saj zaradi projektov veliko potuje in si je ved­no bolj želela, da bi takrat, ko je v Ljubljani, lahko delala kar na domu. In tako, pravi, je začela razmišljati, skicirati, sanjati ...

Nastal je 72 kvadratnih metrov velik prizidek, v katerem je zasnovala studio, ki je hkrati prijeten prostor za druženje, slikarski atelje, ima pa tudi telovadnico, kopalnico s turško kopeljo, prijeten zunanji prostor in še veliko prostora za shranjevanje. Prizidek, ki je nastal na mestu stare garaže, je izdelan s skeletno montažno gradnjo, zlasti zaradi težjega dostopa do parcele. Zahteval pa je nov preboj in povezavo z obstoječim vhodom v pritličju, tako da je studio dobil svoj vhod in komunikacijo iz obstoječega stanovanja. »Ker je tam do sosedove meje malo prostora, je nastal vhod v studio kot nekakšen dolg hodnik, poudarjen z nagubanimi zavesami, ki se lahko polkrožno umaknejo. Zavesa zakriva tudi prostor, namenjen vadbi, saj naše dolgotrajno sedeče delo zahteva redno vadbo, da si okrepimo hrbtne in trebušne mišice,« pripoveduje arhitektka. Ob prostoru za vadbo je kopalnica, v katero vodijo drsna vrata. Ta so skoraj nevidna, saj so v ogledalu in se zlivajo s steno ob njej, na kateri je ravno tako ogledalo.

Studio meri približno 50 kvadratnih metrov, tretjina tega prostora je odmerjena slikarskemu ateljeju, ki ima zenitno svetlobo. Zastrt je z zaveso, saj, kot pravi arhitektka, gre za intim­no izživljanje, zato ni treba, da je na očeh vsakomur, ki pride v studio.

V studiu velik del zavzemajo mize z računalniki in za sestanke, pri izhodu v zunanji prostor pa je tudi udoben kavč, kamor včasih povabi tako stranke kot prijatelje na klepet ali ogled kakega projekta, filma, saj je na tem mestu na stropu vgrajen videoprojektor. Kakor poudarja sogovornica, je vse zamišljeno tako, da je funkcionalno za predstavitev dela ali prijeten pogovor in osebne hobije.

Barvno shemo in izbor materialov je narekovala arhitektkina želja, da bi ustvarila čim bolj nevtralno okolje, ki ga napolnijo raznoliki in raznobarvni plakati s projekti, slike in drugi predmeti. Poleg barve macesna, luženega v temnejši odtenek, in črne v nekaj detajlih v prostoru najbolj izstopa zelena, ki je pravzaprav odgovor na odstranitev trate v okolici hiše. Za talno oblogo je tako izbrala zelen tapisom in več preprog, ki spominjajo na travo. Ker te zunaj ni več, saj je po prenovi vse tlakovano, si je zaželela malo trave in zelenega v notranjosti. Tapisom (in zavese) pa je izbrala tudi zato, ker prostor zvočno omehčajo. 

Pravo nasprotje nevtralnemu konceptu je kopalnica, kjer so stene obložene z mini mozaikom (0,5 cm x 0,5 cm) v rdeči barvi in temno rjavimi fugami, ki se lepo podajo k barvi talne obloge, ki se sicer uporablja za zunanje terase. 

Zunanjo podobo prizidka je narekovala okolica, sama parcela in minimalni odmiki od sosednjih hiš. »Okolica je zelo raznolika, zato sem si zaželela čim bolj izbrisati pogled nanjo ter ustvariti nevtralen in izčiščen zunanji prostor, ki je pravzaprav zunanja soba,« pojasnjuje sogovornica. Ograja je zato dokaj visoka in iz enakega materiala kot tlak, prav tako miza, klop in fasada so delno iz enakega materiala. Včasih se ta prostor spremeni v zunanjo sejno mizo, drugič v prostor za druženje ali nedeljsko poletno kosilo, saj je namenjen tako studiu kot zasebni uporabi, kot nekakšen podaljšek dnevne sobe. Še en podaljšek dnevne sobe je urejen na ravni strehi studia, do katere se pride po konzolnih stopnicah ob južni in vzhodni fasadi. Na tej terasi je vse za prijetno poležavanje na soncu, druženje, piknike ...

Studio pa zaznamujejo tudi slike in stari predmeti. »Slike so moje izživljanje in sprostitev,« pravi arhitektka, medtem ko so stare skrinje, kovčki in drugi podobni predmeti njena šibka točka. Kadar se ji ponudi dobra priložnost ali se v kakšen tak star predmet zaljubi, ga prinese domov. »Veliko teh predmetov so tudi spomini na različne stranke, saj je bilo v moji karieri veliko prenov. Ko se na začetku del delajo izmere starih stanovanj, pogosto vidim kakšen predmet, kos pohištva, ki pritegne mojo pozornost. Včasih kakšnega odkupim, kakšnega pa so mi tudi podarili,« še pove arhitektka in sklene, da ima rada spomine in stare predmete, saj se odlično vklapljajo v moderne interierje.