Hiša je od morja oddaljena zgolj pet minut hoda. Obrnjena je proti notranjosti zemljišča, ne proti cesti. Njena lepota se tako razkrije šele, ko jo opazujemo z vrta. Bohotno rastlinje, ki prerašča brežino, in sosednje stavbe še bolj poudarijo. »Pomagala sem sestri pri iskanju hiše in sem opazila, da je ta hiša naprodaj. Vanjo sem se v trenutku zaljubila. Toda ker smo takrat ravno kupili hišo, v kateri smo živeli, nama ni prišlo na misel, da bi jo kupila,« pove Marie.

Toda vile kar ni mogla pozabiti. Leto pozneje je bila spet naprodaj. Marie in Hans se nista mogla več upirati. »Bilo je neverjetno. Le kako pogosto se zgodi, da nekdo že po enem letu proda hišo?« se še vedno čudi.

Bilo jima je po volji, da je bila hiša popolnoma obnovljena in pripravljena za vselitev. »Nisva se hotela ukvarjati še z eno obnovo in sva hotela hišo, ki je bila nared za vselitev in uživanje. Hans je pogosto na službeni poti, zato ni bilo časa za obsežna popravila,« se spominja.

Razkošen vrt obkroža vhod in daje verandi nekaj diskretnosti. Marie je večino zunanje opreme podedovala po svojem dedku. Vrtna klopca je prišla z zabojnikom in sta jo s Hansom obnovila.

Za izpolnitev potreb mlade družine je bilo v 147 kvadratnih metrov veliki hiši potrebnih zgolj nekaj manjših prilagoditev. Zaradi otrok so stopnice v zgornje nadstropje opremili z ograjo. »Tam so bile zgolj tanke jeklene vrvi. Bilo je lepo, a nezadostno za varnost otrok. Postavila sva ograjo in jo obložila s kaljenim steklom,« pojasni Marie.

Zakonska spalnica in otroški sobi so v zgornjem nadstropju. V pritličju je tudi otroška igralnica. »Zelo dobro je imeti prostor za otroke še tu spodaj, dobro pa je tudi, da ko otroci dremajo, lahko zapreš vrata njihove sobe. Hiša brez predelnih sten je neprimerna, ko imaš majhne otroke, ker je lahko zelo hitro nastlana. Vendar je to obenem tudi najboljša stvar v hiši,« razmišlja gostiteljica.

Stene v spalnici so pobeljene, postelja je znamke EM furniture. Vzmetnica je iz H&M home, sivo posteljno pregrinjalo pa iz Hemtexa. Vzglavnika na postelji sta iz Ikee, prav tako nočni omarici in svetilki.

»Hiša je unikatna. Kljub prenovi je ohranila veliko starega šarma. Ustreza nama in najinemu slogu. Sem ljubiteljica bolšjih trgov in dražb. Rada imam stare stvari, ki izvirajo iz tega okolja. Najbolje je, ko prepleteš staro in novo,« pravi Marie.

Jedilni kot je svetel in v njem je veliko naravne svetlobe. Mizo, stole in kredenco je uporabljala že Mariejina babica. Črni kavč je iz zapuščine njenega dedka. Svetlo zelen stol in običajni stoli z visokim naslonjalom pa so iz Ikee.

Tudi v kuhinji je prijetna mešanica starega in novega. Posodo za shranjevanje kruha je Marie kupila v Ica Maxiju, svetlo zeleno skledo v Lagerhausu. Krožniki Gustavberg so iz zapuščine. Turkizni otroški stol je odkrila na bolšjem trgu. Zaradi patine je ohranila prvot­no barvo. Stol s prečkami je še ena najdba z bolšjega trga, ki jo je prebarvala na svetlo zeleno. Kredenca je iz Ikee in je napolnjena s predmeti iz zapuščine ter z bolšjega trga.

Marie se vseskozi zanima za stare stvari. »Moja mama in babica sta venomer hodili po garažnih razprodajah in dražbah in vedno sta me vzeli s sabo. Z leti sem se veliko naučila. Še vedno gremo vsako poletje skupaj na odprtje posebnega bolšjega trga.«