Stanovanje kljub veliki kvadraturi ni imelo večjega bivalnega prostora, bilo je nepretočno in dokaj neprimerno za tričlansko družino. Pred arhitekti iz studia Gaber Jovanovič je bila zato jasna naloga: prilagoditi ga je treba sodobnemu načinu življenja. Nastali so veliki in zračni prostori, ki omogočajo poglede skozi vse stanovanje, njihova namembnost in funkcije pa se prepletajo ter po potrebi tudi spreminjajo.

Stanovanje je imelo velikansko predsobo, le dve sobi, majhno kuhinjo in veliko vrat. Prenova je zajemala rušitev večine notranjih sten, nove električne in vodovodne napeljave, stara manjša okna so se spremenila v panoramska, ki zdaj omogočajo še lepši pogled na krošnje bližnjih dreves. »Najboljši bivalni prostori v mestih že obstajajo, treba jih je le prilagoditi sodobnemu načinu življenja,« je prepričan arhitekt Sašo Jovanovič. Osrednji del, v katerem se dogaja vsakodnevni vrvež, zavzemajo skupni prostori z več središči: kuhinja z jedilnico, dnevna soba s kinom in knjižnica z delovnim kotičkom. Organizirani so s krožnimi potmi. Zato je po besedah sogovornika stanovanje zelo pretočno in hkrati racionalno zasnovano. V njem skoraj ni hodnikov. »Meje med skupnimi prostori so večinoma zabrisane s pozorno oblikovanimi medprostori. Povezovanje kuhinje, jedilnice in balkona ali dnevne sobe in knjižnice v en prostor je zahteva sodobnega življenja, ki mu šele s prepletom programov omogočimo, da zares zaživi v različnih situacijah. Članom družine je treba omogočiti, da se lahko družijo in sobivajo, čeprav so zaposleni z različnimi dejavnostmi. Omejeni čas, ki ga družina lahko preživi skupaj, je zelo dragocen, zato je treba spodbujati druženje in mu omogočiti primerne pogoje,« še dodaja arhitekt.

Zasebni prostori, to so spalnica, otroška soba in kopalnica, so ločeni s stekleno steno, natančno odmerjeni in premišljeno orientirani. Kopalnica je zdaj na drugem koncu stanovanja, kot je bila v prvotnem tlorisu. S tem so pridobili nekaj več prostora za otroško sobo, ki bi jo, če bi se pokazala potreba, lahko s steno iz mavčnokartonskih plošč preprosto predelili v dve sobici. Spalnica pa ima po novem garderobno sobo.

Razen v predsobi in kopalnici so za talno oblogo izbrali temen krtačen hrast, ki je obdelan le z olji. Položen je v vzorec ribje kosti, ki po besedah arhitektke Petre Gaber Jovanovič, odgovorne za opremo in izbiro materialov, naredi prostor bolj dinamičen in ga na videz poveča. Tla kopalnice so obložili z umetnim kamnom v temni antracitni barvi, keramične ploščice po steni pa so peščene in svetleče se, kar prav tako navidezno poveča prostor. Keramiko lepo dopolnjuje omarica s pultom iz masivnega orehovega lesa.

Pri zasnovi opreme je bil velik poudarek na izbiri barv. Te se kontrastno dopolnjujejo – antracitna nasproti bele in bež ter v kombinaciji z različnimi vrstami lesa, na primer s hrastom in orehom. Nekatere stene so prepleskane v živahno barvo maline, ki jo bodo lahko čez čas nadomestili s katerim koli novim odtenkom. »Barvna skala se prilagaja željam uporabnikov. Stanovanje je zato zasnovano kot poligon sklopov barv in materialov, ki jim lahko dodajamo ali odvzemamo elemente, ne da bi porušili celoto,« pojas­njuje arhitektka.

Poseben pečat dajejo tudi izbrani kosi pohištva in umetniška zbirka. Jedilna miza je iz masivnega hrasta, ki je obdelan le s krtačenjem in lužen na sivo barvo. Ob njej so izbrani različni stoli, skupno jim je to, da so vsi vrhunsko oblikovani in narejeni iz lesa v kombinaciji kroma in črne barve. Tudi kuhinja ni tipično oblikovana, saj jo sestavlja delovni otok, izdelan serijsko, del ob steni pa po naročilu. Različna sta tudi materiala za delovni pult, na otoku je iz kvarcita, ob steni pa iz kerrocka. Za kontrast temni antracitni barvi in občutek topline skrbita del kuhinjskih omaric ter polica v lesnem furnirju. Podobo stanovanja zaokrožijo mehke zavese iz žameta in zmečkanin, ki zastirajo pogled skozi velike steklene površine in hkrati mehčajo sivo-belo kombinacijo.