Izbira ležišča: Trdno jedro, mehkejša zunanjost

Izbira ležišča: Trdno jedro, mehkejša zunanjost

Skoraj ni prispevka o spanju, ki ne bi vseboval podatka, da ljudje kar tretjino življenja preživimo v stanju, ko se le omejeno zavedamo dogajanja okoli sebe. A procesi v našem telesu in možganih med spanjem odločilno vplivajo na naše zdravje, med spanjem otroci rastejo, odkrili so, da s premalo spanca tvegamo sladkorno in srčnožilne bolezni, menda celo zmanjšuje inteligenčni količnik. Prav toliko kot njegovo trajanje pa je pomembna kakovost spanca. Za dober začetek spanja in čim manj zbujanja potrebujemo mir, zatemnjen prostor, pravo temperaturo in zadostno količino kisika – ter seveda kakovostno in prilagodljivo ležišče.

Vsi ponudniki ležišč, s katerimi smo se pogovarjali o najpomembnejših merilih za izbiro, so opozorili, da mora biti podlaga, na kateri spimo, prilagodljiva. Logična stvar, najbrž poreče vsak kupec, v praksi pa se dogaja, da z izbiro ležišča, ki ne ustreza njegovi teži, velikosti in telesni konstituciji, povzroči prav nasprotno – da se telo prilagodi podlagi. To se denimo zgodi pri premehkih ležiščih, ki se mnogim zdijo udobnejša, vendar se najtežji del telesa v predelu medenice ugrezne globlje kot drugi deli, mišice v predelu križa se ne sprostijo in zbujamo se polomljeni in otrdeli. Podobno nesproščeno in zdravju škodljivo je spanje na pretrdem ležišču. Dobrega posteljnega vložka torej ne moremo izbrati po katalogu, temveč ga moramo sami preizkusiti.

Nakupa se moramo lotiti sistematično: najprej moramo premisliti o svojih spalnih navadah, morebitnih zdravstvenih težavah, osebnih posebnostih in željah, potem pa se poučiti o lastnostih različnih vrst jeder, mehkejše zunanje plasti in prevlek.

Najbolj grobo bi lahko jedra posteljnih vložkov razdelili na vzmetene in nevzmetene. V prvo skupino spadajo ležišča iz žepkastih vzmeti, od katerih je vsaka v svoji tekstilni vrečki (te so med seboj povezane), ali iz med seboj prepletenih vzmeti različnih premerov in debelin žice. V drugi skupini so jedra iz naravnih (lateks) ali umetnih pen, vodne postelje in vzmetnice iz kombinacije naravnih materialov (bombaž, kokosova vlakna, morska trava, konjska žima). Slednjim daje v jedru trdnost vstavek iz kokosovih vlaken.

Nato vložke naprej delimo na takšne, ki so enakomerno trdi po vsej dolžini, in na večconske. Pri drugih je podlaga v različnih višinah telesa različno trda. Izdelovalci to pri penastih dosežejo z gostoto pene, pri vzmetenih pa z različno debelino žice, uporabljeno za vzmeti.

Kako izberemo trdoto ležišča

»Kakovostna ležišča so v notranjosti jedra trda, da podprejo hrbtenico, na površini pa mehka, da se oblikujejo po telesu in ga podprejo v vseh točkah enakomerno, pri čemer je enakomerna tudi prekrvitev. Vse to zagotavlja manj obračanja in prebujanja, torej mirnejši spanec in sprostitev,« pravi Branko Jurjec iz slovenjgraškega podjetja Ko-Si. Po njegovih besedah je prav tako pomembno, da je ležišče na eni strani trše, na drugi mehkejše. »Ustrezne trdote v kratkih minutah, ko v trgovini preskušamo ležišče, ni mogoče ugotoviti. Šele po nekaj prespanih nočeh je jasno, kaj nam najbolj ustreza. Ležišče, ki ponuja različni trdoti, lahko pozneje med uporabo obrnemo na tisto stran, ki nam zagotovi udobje in sprostitev med spanjem.«

Pri izbiri trdote je najpomembnejše merilo naša teža, razloži Roman Dežman iz podjetja Slovenska postelja iz Begunj. Po njegovih besedah so mehka ležišča primerna za ljudi, ki tehtajo do 60 kilogramov, srednje trda do 90 kilogramov, trda pa za še težje. Opozori, da moramo pri izbiri posteljnega vložka misliti tudi na vzdrževanje, denimo na njegovo težo in posebne lastnosti materialov. »Tako so ležišča iz novejših hladno pihanih pen zaradi majhne teže in upogljivosti najprimernejša za starejše ljudi, da jih lahko same vzdržujejo. Lateks dobro absorbira telesno vlago, zato mora imeti ležišče možnost zračenja in ni primerno za vlažen prostor, pa tudi za ljudi s povečano telesno težo ne. Zanje bi bilo najprimernejše vzmeteno jedro z žepkastimi vzmetmi, ki se najbolje odzivajo na obremenitve, saj vzmeti niso med seboj vpete, njihova oblika pa omogoča vedno enako silo podporne moči. Ta ležišča so tudi najbolj zračna,« pravi Dežman.

Zračnost je ena najpomembnejših lastnosti kakovostnega ležišča. Pri tistih, ki so narejena iz lateksa, ustrezen pretok zraka zagotavlja njegova celična struktura, razloži lastnosti materiala Zorica Kostić iz podjetja Ad Vita. Gre za penjeni material, prepreden s številnimi zračnimi kanali in luknjicami, izdelujejo pa ga iz mleka nekaterih vrst kavčukovca. »Lateks je zelo prožen in se dobro prilagaja obliki telesa, zato omogoča pravilno lego hrbtenice, razbremeni medvretenčne ploščice in sprošča mišice. Hkrati vzdržuje optimalno temperaturo in vlago ter deluje antibakterijsko in antistatično, predvsem pa ni ugodno okolje za razvoj pršic. Ima večjo gostoto kot pena in ima v primerjavi s penastimi ležišči nekoliko daljšo življenjsko dobo. Penasta ležišča pa so cenovno ugodnejša,« prav Kostićeva. Ležiščem iz hladno pihane pene zagotavljajo zračnost kanali v materialu in na poseben način tkana prevleka.

Zračno in prožno posteljno dno

Prav pri lateksu je še posebej poudarjena ustrezna izbira posteljnega dna. Da bo material lahko oddal vlago, moramo za takšno ležišče izbrati letveno podlago z dovolj ozkimi letvicami, da bodo omogočale kroženje zraka. Po besedah sogovornice morajo biti letve poleg tega prožne. »Kakovostno letveno dno zagotavlja dodatno prožnost ležišča tam, kjer je to najbolj obremenjeno, dodatno uravnava trdoto in podaljša življenjsko dobo posteljnega vložka. Če je letveno dno ravno ali slabše kakovosti, ležišče naleti na nasprotni pritisk, ki povzroči slabšo prilagodljivost. Posledica je večji pritisk, ki ga usmeri na telo, hkrati pa z daljšo uporabo povzroča posedanje ležišča. Prožne letvice imajo ravno nasproten učinek: ležišče se prilagodi in upogne, kjer je potrebno, pod njim pa se upognejo tudi letvice, ki so prednapete in malenkost izbočene navzgor. Pri večconskem ležišču mora imeti prožno letveno dno tudi regulatorje trdote,« razloži Kostićeva.

Izbira dna, ki omogoča zračenje, je pomembna tudi pri ležiščih iz naravnih materialov, ki so težji od pen (npr. kokosova vlakna, bombaž, konjska žima, volna). »Podnje lahko položimo letvasto dno v obliki okvirja, lahko tudi navadne lesene letve, izognemo pa se cenenim, ki bi se, medtem ko spimo, usločile navzdol in tvorile žleb, v katerem bi se potem znašli skupaj z ležiščem. Trdi del ležišča namreč obdrži to obliko, in ko vstanemo, je videti, kot da se je posedlo,« razloži Branko Jurjec.

Kako je z zračnostjo pri vodnih posteljah, pri katerih so vodna jedra izdelana iz vinila? »Pri vodnih posteljah zračni kanali in zračna dna postelje, ki pri drugačnih ležiščih omogočajo prehajanje zraka, vlage in toplote v vseh smereh, niso potrebni zaradi ogrevanih jeder. Greje jih karbonski grelnik, ki vsako vodno jedro posebej ogreva na izbrano temperaturo, to pa nadzoruje termostat. Postelja se z gretjem sproti suši, vlaga pa iz nje uhaja skozi prevleko. Zaradi tega je zelo pomembna zračnost prevleke. Za ljudi, ki se čezmerno potijo, je priporočljiva dodatna prevleka iz dvojne plasti tridimenzionalno tkanega tekstila, lahko pa se odločijo tudi za integrirani nadvložek, narejen iz mikrovzmeti, ki poveča zračnost in kompaktnost vodne postelje,« pravi Barbara Istenič iz Maremica iz Ljubljane. Dodaja, da je mogoče pri zakonski vodni postelji nadvložek, ki je na jedro nameščen z zadrgo, izbrati za vsako polovico posebej, na eni strani denimo takega z mikrovzmetmi in na drugi strani iz spominskega materiala. Samostojni vodni jedri z možnostjo ločenega nastavljanja trdote in temperature pa so pri zakonskih vodnih posteljah stalnica.

Pri vseh vrstah ležišč je posteljni nadvložek neobvezna nadgradnja, ki lahko dopolni njegovo funkcionalnost. Emil Jarc iz domžalskega Dollarja našteje nekatere prednosti: varuje novo ležišče pred umazanijo, podaljšuje njegovo življenjsko dobo, spanje naredi bolj prijetno in udobno, če je izdelan iz volne, dodatno greje, poveča higieničnost starejšega ležišča, nekateri pa so lahko celo pomožno ležišče.

Dobro preizkusimo posebnosti

Po besedah sogovornikov se je pri izbiri novega ležišča smiselno posvetiti tudi materia­lu, iz katerega je izdelana prevleka. Te so večinoma takšne, da ne predstavljajo prijaznega okolja za pršice, glede na širok nabor materialov pa imajo še druge lastnosti: mnoge so antialergijsko in antistatično obdelane, če je površina obdelana z nanodelci, preprečuje vpijanje tekočin, a ohranja naravno sposobnost dihanja; izmed naravnih vlaken je nebeljeni bombaž dobra izbira za alergike ... Različic je nešteto, podobno kot kombinacij materialov, ki so lahko uporabljeni pri enem ležišču. Med tistimi, ki jih še nismo omenili, Branko Jurjec ljudem, ki se čezmerno potijo, priporoča ležišča iz konjske žime ali kašmirske volne. Materiala se zaradi velike higroskopičnosti navzameta vlage, ki jo telo odda med spanjem, čez dan pa jo hitro oddata v prostor.

Kaj pa manj običajne oblike ležišč, denimo tanjši futoni ali kroglična ležišča? »Futoni ne dajejo take opore kot druga omenjena jedra in so bolj primerni za občasno ležanje ali za ljudi, ki prisegajo na volneno strukturo. Osnova krogličnih ležišč je izdolben lateks, prekati v nastalih vdolbinah pa so napolnjeni z bukovimi kroglicami, ki jih premikamo z gibanjem telesa. Zaradi njihove posebne sestave je treba takšna ležišča dobro preizkusiti,« pravi Roman Dežman.

Po besedah Emila Jarca je okvirna življenjska doba ležišča od osem do deset let, pri kakovostnih iz lateksa tudi kakšno leto več. Ko posteljni vložek ni več prožen, postane uležan in svoje podporne funkcije ne opravlja več optimalno, je čas za zamenjavo. Zgolj iz higienskih razlogov bi bila priporočljivejša menjava med petim in sedmim letom uporabe, medtem ko letvena dna lahko uporab­ljamo tako dolgo, dokler letvice ne izgubijo prožnosti. Pri vodnih posteljah večina pro­izvajalcev jamči minimalno življenjsko dobo od pet do deset let, Barbara Istenič pa svetuje izbiro modularno sestavljene vodne postelje, pri kateri se dajo deli zamenjati.

Deli na facebooku

Deli na drugih omrežjih

Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij DELOINDOM Logo

Zakaj imamo v uredništvu Dela in dom radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

STRINJAM SE
newsletter
onaplus logo

Prijavite se na e-novice in bodite na tekočem!

newsletter
onaplus logo

Naročite se
na OnaPlus in izkoristite
25% popust!

NAROČI SE