Ali ležišče vpliva na spanje in počutje ljudi?
Človek tretjino življenja prespi. Spanje regenerira organizem, mu vrača vitalnost, lepoto, sposobnost koncentracije in spomina, z eno besedo zdravje. Zato je zelo pomembno, na kakšni postelji prespimo tret­jino svojega časa. Človeško telo je grajeno tako, da morajo biti na različnih delih telesa določeni pritiski, hrustanec v sklepu pa je grajen tako, da potrebuje stalno gibanje in da naj bi bila obremenitev, če je le mogoče, na vseh delih sklepov enaka. Pravilno je, da so pri spanju oziroma ležanju pritiski na vseh delih hrbtenice enaki. Ležišče naj bo zasnovano tako, da zagotavlja hrbtenici kar največjo sprostitev.

Kaj se fiziološko dogaja s telesom med ležanjem in spanjem?
Pred desetletji smo ortopedi trdili, da je edino zdravo ležišče trdo ležišče. Vendar je v ZDA že dolgo dokazano, da je ležišče s podlago, ki zagotavlja enakomerne pritiske na različne dele telesa, boljše od trdega. Na postelji, ki ne upošteva krivine hrbtenice, se človek med spanjem stalno obrača, saj telo poskuša razbremeniti obremenjene dele. Na navadni postelji se med spanjem obrnemo od 25- do 55-krat, medtem ko se na dobro zasnovani manjkrat, od 10- do 15-krat.

Zakaj je pomembno pravilno izbrano ležišče?
Odgovor na to iščemo zlasti v zgradbi in poznejših spremembah na hrbtenici. Ta nosi glavo, podpira trup, je skrivališče in zaščita hrbtnega mozga, daje oporo živčnim koreninam. Noge in roke so z njo povezane z ramenskim obročem oziroma kolčnim sklepom. Tako je hrbtenica pri večini gibov telesa neposredno ali posredno udeležena. Ker ima vlogo zaščite hrbtnega mozga, lahko vsaka sprememba v gradnji in funkciji hrbtenice pripelje do motenj gibljivosti, občutja in drugih funkcij našega telesa. Hrbtenica nosi težo telesa. Sestavljena pa je iz številnih vretenc, od katerih je vsako, odvisno od lege, izpostavljeno dinamičnim in statičnim zahtevam.

Med vretenci leži medvretenčna ploščica, diskus. Zdaj menimo, da so glavni vzrok (za več kot 90 odstotkov, nekateri pravijo, da celo 97) bolečin v hrbtenici, zlasti v predelu vratu in križa, pa tudi od tod izvirajoče bolečine v roki in nogi, spremembe medvretenčne ploščice. Pravih ukrepov za preprečevanje degeneracije diskusa ni. Nastane tako rekoč pri vsakem človeku prej ali pozneje, odvisno od konstitucije, dela.

Za preprečitev težav v hrbtenici je pomembno tudi pravilno ležanje na ustrezni podlagi in na pravilnem materialu ter prav tako dolžina ležanja. Človek preživi približno tretjino svojega življenja v vodoravni legi in dve tretjini v pokončni drži. Med ležanjem in spanjem se sprosti, vendar mora biti podlaga oblikovana tako, da je notranji pritisk v diskusu čim manjši ter da se tudi tak ohrani. Kakor so pokazale raziskave, je ležanje na hrbtu, na trdi podlagi z ohranjenimi krivinami hrbtenice, najmanjša obremenitev za diskus. Na mehki podlagi nastane vzdolžna vdolbitev, ki je najnižja na najbolj obremenjenem delu, to je v zgornjem ledvenem predelu. V vdolbini je ledvena hrbtenica v hrbtni legi izbočena nazaj in v stranski legi na stran. Blazina pod glavo še poveča ukri­v­ljenost. Poleg povečanega pritiska v diskusu ta položaj pripelje tudi do izkrivljenosti diskusa, ki se splošči na najbolj obremenjenem predelu. V takih okoliščinah se lahko med spanjem in obračanjem, pa tudi ko vstanemo iz postelje, pojavijo bolečine, ki so povezane s spremembami v diskusu.

Kako ugotovimo, kakšno ležišče je primerno za nas?
Pomembno je, da je poleg oblike tudi material, na katerem ležimo, iz snovi, ki ne zadržuje vlage, zadržuje pa toploto. Zlasti pa je pomembno, da se oblikuje po telesu in ne zmanjšuje pritiska samo na enem mestu, ampak uravnava pritisk po celotni hrbtenici. Podlaga mora biti taka, da se spreminja pri obračanju, da se odstrani neskladnost v ledveni lordozi, ne da bi pri tem povečali pritisk na preostale predele hrbtenice. Pri obračanju v postelji pa se mora podlaga spet prilagoditi. Pomembno je, da je vrat podložen tako, da ne nastane dodatna nepravilnost pri obliki hrbtenice. Pri takem ležanju je dokazano, da je obračanje v postelji bistveno manj pogosto kot na ravnem, trdnem ležišču. Prav tako je treba paziti, da se obdrži stalna temperatura in da se ne zadržuje vlaga, kar je pomembno tudi za preprečitev revmatoidnih obolenj sklepov.

Kakšne so težave, morda deformacije, ki lahko izhajajo iz nekakovostnega ali nepravilno izbranega ležišča?
Brez dvoma degenerativne spremembe na hrbtenici prizadenejo vsakega človeka, tudi že v zgodnji odrasli dobi, s starostjo pa se še povečujejo. Nastanejo spremembe v diskusu, sami diskusi se znižajo ter nastanejo obrobne naplastitve, ki lahko pritiskajo na živčevje in žile, ki potujejo ob hrbtenici. Te deformacije lahko pripeljejo do znanih bolečin, tako v hrbtenici kot v rokah in nogah. Najhujše težave nastanejo takrat, ko se izboči medvretenčna ploščica in pritiska na živčno korenino, tako imenovana hernija diskusa. Eden izmed preventivnih ukrepov je zagotovo tudi ležanje na primernem ležišču. Ležišče naj bo, poudarjam še enkrat, takšno, da se prilagaja obliki hrbtenice.

Kako pa je z vzglavnikom? Ali lahko bolečine v vratu izvirajo tudi iz nepravilno izbranega vzglavnika?
Degenerativne spremembe v vratu so prav tako zelo pogoste, nekoliko pogostejše so le še v ledveni hrbtenici. V vratu so najbolj pogoste med 5. in 6. ter 6. in 7. vratnim vretencem. Vzglavnik brez dvoma lahko vpliva na bolečine v vratu. Mislim, da bi moral biti tak, da se prilagaja obliki hrbtenice, torej ne trd in ne preveč mehak. Najbolj primeren je nizek vzglavnik, zlasti v mladosti, da se preprečijo degenerativne spremembe v hrbtenici.

Kako ugotovimo, kateri je pravi oziroma primerno visok?
Moje mnenje je, da mora biti vzglavnik mehko-prožen. Prilagajati se mora obliki hrbtenice. Ker pa je na trgu veliko oblik vzglavnikov, je najbolje, da pred nakupom preizkusimo nekaj različic. Kateri je primerno visok, je nemogoče reči, menim pa, da je bolje imeti, vsaj na začetku, nizkega, pozneje pa pač takšnega, ki nam ne povzroča težav.