Citrusi: Mandarinovci s pogledom na morje


Citrusi: Mandarinovci s pogledom na morje

Da je v Sloveniji mogoče imeti mandarinovce na vrtu, sem slišal. Ker raje verjamem temu, kar vidim, sem obiskal vrt v Hrvatinih in se prepričal, kakšni so videti 25 let stari citrusi, katerih veje se upogibajo pod težo mandarin.

S prijaznim posredovanjem koprske vrtničarske kolegice so se mi odprla vrata pri zakoncih Korelič v Hrvatinih nad Koprom. Z gospo Miro in gospodom Brunom sem se lahko pogovoril o njunih izkušnjah z mandarinovci, ki jih imata na skrbi že tretje desetletje. Da bi jih sadila, ju je zamikalo, ker so uspevale dr. Kovačiču, ki je tik nad Ankaranom napravil prvi pravi nasad v okolici. Sadike sta dobila iz neretvanske doline, kar pomeni, da imata na vrtu satsume – japonske mandarine, ki prenesejo mraz do minus šest stopinj Celzija. Po domače povedano, to so tiste mandarine, ki se z lahkoto lupijo.

Bogato rodijo vsako leto

Posadila sta jih pred hišo, kjer je sonce od jutra do večera. Od prvotne vrste sta propadli krajnji rastlini. Razlog: burja. Običajna zima na listih mandarinovcev ne pusti mraznih ožigov, kvečjemu nekaj scefranin do vetra. Je pa normalno, da jih spomladi nekaj odpade, ker se listi obnavljajo.

Da ostanejo grmi obvladljivo visoki, jih prikrajšujeta in redčita. Dokler se drevesca niso razkošatila, je gospa pod njimi sadila cvetje. Zemlja, ki jo je dodajala za gnojenje cvetlic, je bila dobrodošla tudi za mandarinovce, zdaj pa so deležni nekaj mineralnega sadjarskega gnojila. Ko se je lani pojavila listna bledica, sta jo po nasvetu kmetijske svetovalke uspešno odpravila z zeleno galico in ustreznim gnojilom, bioaktivom. Razen pri enem grmu je rumena barva že v celoti izginila. Listna bledica se pojavi zaradi pomanjkanja železa, ki je povezano tudi z reakcijo tal. Koreličeva sta mandarinovce sadila v »navadno« zemljo, ki je v njunem primeru nastala na flišu in je zato blago kisla – za agrume prava. Mimogrede: ilovnata zemlja, ki je za nasad citrusov na prostem ustrezna, se za tiste v loncih ne obnese.

Od bolezni in škodljivcev se je doslej enkrat bolj množično pojavil kapar. Takrat sta nasad izjemoma škropila. Gospa Mira pravi, da ima mandarinovce rada prav zato, ker jih ni treba škropiti in ker so lepi v vseh letnih časih.

Rodijo vsako leto, in to enako bogato. Plodovi, ki se zdaj že barvajo, bodo na vejah do začetka oktobra. Obirata jih postopoma, kakor jih porabljata. Zadnje pospravita sredi januarja. Mandarine so sprva kisle, nato sladijo in po novem letu sladkobo spet izgubijo. Bolj ko se bliža zima, bolj se debeli olupek. Do minus pet stopinj pod ničlo plodovi prenesejo brez posledic. Ko so nekoč zmrznili do trdega, jih je gospa spravila v hladilno skrinjo in nato uporabila za sok.

Poskus s pomarančevcem in limonovcem

Pred nekaj leti sta za poskus posadila pomarančevec, čeprav ne pričakujeta, da bosta obirala pomaranče kakor zdaj mandarine. Sadiko sta prva tri leta prezimovala zavito v kopreno. Ko sta zaščito odstranila malo prezgodaj, je marčevski mraz pobral listje, ne pa vejic. Mraz je doslej opustošil nasad mandarinovcev samo enkrat, leta 1987, ko je zmrzal pritisnila po neurju z dežjem. Takrat so grmom popokala vsa debelca in nadzemni deli so pomrznili v celoti. Zanimivo je, da so štrclji odgnali šele avgusta, torej več kot pol leta po tistem, ko je škoda nastala. Izkušnje z limonovci so manj spodbudne. Gospa Mira je poskusila dvakrat, a se rastlina na prostem ni hotela obdržati, kljub temu da jo je posadila med mandarinovce.

Koreličeva poznata uspešne gojitelje mandrin na vrtovih v Izoli, Portorož, Strunjanu, Ankaranu, Boninih … Toda povsod so mandarinovci na legah, ki so zaščitene pred burjo, posajeni pred južnim hišnim zidom ali škarpo. Ni torej dovolj lega, obrnjena proti jugu, potrebna je še topla stena za hrbtom. Tudi slovenska Kalifornija je potemtakem pri gojenju agrumov omejena z zelo ugodnimi, izjemnimi mikrolokacijami.

Mandarinovci v posodi

Citruse je mogoče gojiti v posodi. Ko sem o tem pisal pred leti, sem poudaril, da je smiselno za posode izbrati kumkvate in mandarine satsume, ki so najbolj trdoživi v sorodstvu, in kvečjemu še limonovec. Toda kar je mogoče, ni nujno preprosto. Glavna težava je prezimovanje. Če vam v prezimovališču odpove ogrevanje, kar se mi je zgodilo pred leti, ostanete v eni noči brez mandarinovcev, limon, kumkvatov in podobnega.

Posoda za citruse mora imeti v dnu dovolj veliko luknjo, da je odtakanje presežne vode neovirano. Plastika ima prednost pred lončevino, ker je za vodo neprepustna in ni učinka hlajenja, ki so mu izpostavljene korenine v lepi lončevini. Vlaga, ki izhlapeva iz poroznega materiala, vsebino lonca shladi do 5 °C in koreninam zmanjšuje »voljo do dela«. Kdor bi rad imel elitne citruse v elitni posodi, mora zato izbrati visokokakovostno terakoto, ki je za vodo neprepustna. Drugače je na voljo plastika v vedno boljših imitacijah lončevinastega originala. Sama teža lonca je dvorezna: lahke je laže premikati, a jih tudi veter laže zvrne.

Lonci, ki stojijo na dosegu dežja, ne smejo imeti podstavka. Korenine citrusov so občutljive na namočenost in v stoječi vodi začnejo gniti. Ker citrusi ne marajo apnenca, voda iz pipe zanje ni primerna. Zalivati moramo bodisi z deževnico ali z vodovodno vodo, ko smo ji oborili apnenec. Razume se, da citrusne princese ne prenesejo mrzle vode, ne da bi se ob njej skujale. Postana in mlačna, torej!

Poseben problem je zemlja, ki mora biti dovolj strukturna, da se ne zablati, in kljub odcednosti dovolj sprejemljiva za vodo, da na vroč dan citrusu v omejenem volumnu lonca ne zmanjka vlage. Reakcija mora biti blago kisla, s pH med 5 in 6. Najpreprosteje je substrat za citruse kupiti v vrtnem centru, vrtnar, ki hoče vse sam, pa naj si ga nameša sam. Receptura je taka: polovico bele šote, 5 odstotkov nekarbonatnega peska ali finega kremenčevega prodca (granulacije 0,5 do 4 mm) in prav toliko granulirane gline, desetina ekspandirane gline, desetina vermikulita, desetina dobro preprelega komposta in desetina vlaknatega, kompostiranega lubja.

Citrusi so lačne rastline. Treba jih je dognojevati bodisi tedensko od pomladi do jeseni ali založno v pogostnosti, ki je odvisna od vrste gnojila. Tekoči NPK za tedensko rabo mora imeti vse tri komponente v približno enakem razmerju; mikroelementi so tudi dobrodošli. Ljubitelji naravnega bodo v zalivačo namočili pest konjskega gnoja, pustili brozgo stati teden dni in nato zalili. Spet moramo biti pozorni na to, da mineralna gnojila ohranjajo kislo reakcijo. Če ne najdemo nič bolj pametnega, si pomagamo z mineralnim gnojilom za borovnice.

Primeren za celino

Prezimovati morajo na svetlem in hladnem. Satsume prenesejo kakšno stopinjo pod ničlo, limonovci trpijo že pri hladu pod petimi stopinjami Celzija. Sicer ima pa vsako podnebje sadne rastline, ki so zanj primerne. Žlahtni citrusi za celinsko Slovenijo niso. Lahko pa se zadovoljimo z nadomestkom, ki čudovito cveti in diši ter po nekaj letih rodi rumene cistrusaste plodove. Ki so lepi – a za normalne ljudi neužitni. Nadomestek se imenuje trilistni citronovec (Poncirus trifoliata) in v zavetni legi smo ga v Arboretumu Volčji Potok imeli najmanj trideset let. Trilistni citronovec je listopaden, kar je za celino edino primerno, a tudi pozimi okrasen. Ima slikovite zelene vejice z zares dramatičnimi trni. Kar je za tople kraje podlaga za žlahtne mandarine in pomaranče, je za notranjost dežele edino, kar nam preostane. In se, kot rečeno, že zaradi očarljivega cvetenja splača. Nikakor pa z njim na vrt, po katerem kobacajo in tekajo otroci! Trni so lepi, a zverinski.

Delo in dom, 29. september 2010

Deli na facebooku

Deli na drugih omrežjih

Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij DELOINDOM Logo

Zakaj imamo v uredništvu Dela in dom radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

STRINJAM SE
newsletter
onaplus logo

Prijavite se na e-novice in bodite na tekočem!

newsletter
onaplus logo

Naročite se
na OnaPlus in izkoristite
25% popust!

NAROČI SE