"Arhitekt Jože Plečnik in njegov ustvarjalni duh sta zaznamovala naše glavno mesto in malo je svetovno znanih arhitektov, ki so tako ključno vplivali na podobo mesta, kot je prav Plečnik s svojimi stvaritvami. Plečnikove ikonične stavbe, mestne poteze, polne velikih in majhnih detajlov, so plod želje ustvariti mesto po meri človeka. Poznamo več mest po Evropi, ki se ponašajo z antično, srednjeveško, baročno, secesijsko, modernistično arhitekturo, vendar je Ljubljana prav zaradi Plečnikove stvariteljske moči specifična, unikatna zgodba o vplivu posameznika – arhitekta, ki se ni oziral na modne trende časa in je ustvarjal svojo posebno, brezčasno poetiko," je v uvodnem besedilu k razstavi zapisal Blaž Peršin, direktor Muzeja in galerij mesta Ljubljane.

Park Tivoli je Plečnika ves čas privlačil, zanj je snoval različne projekte, vendar vsi niso bili uresničeni. Ena najlepših Plečnikovih potez v parku je prav ureditev Jakopičevega sprehajališča, imenovanega tudi Plečnikova promenada, kjer je na ogled razstava Ljubljana.

Na razstavi so prvič na ogled v velikem formatu arhivske, črno-bele fotografije Petra Nagliča iz Šmarce pri Kamniku, ki je v dvajsetih in tridesetih letih prejšnjega stoletja na svojih službenih poteh v Ljubljano v fotografski objektiv ujel trenutke, ko se je gradila Plečnikova Ljubljana: Tromostovje in čevljarski most, gradnjo Narodne in univerzitetne knjižnice in stadiona za Bežigradom, pokopališča Žale in ljubljanskih Tržnic, gradnjo nekaj Plečnikovih cerkva in urejanje Šanc na Ljubljanskem gradu. Za Nagličevo zbirko fotografij skrbi njegov vnuk Matjaž Šporar. Ta del razstave so dopolnili z desetimi panoji, na katerih obiskovalci izvejo več o okoliščinah gradnje posameznih objektov, ob vsakem panoju pa je na ogled še fotografija originalnega Plečnikovega načrta.

Sodoben avtorski pogled na Plečnikov ljubljanski opus predstavljajo fotografije Matevža Paternostra. "Fotografa Matevža Paternostra pri njegovem delu najizraziteje definirata dva miljeja – dediščina in arhitektura. Kot muzejski fotograf, ki se je v poldrugem desetletju svoje kariere srečal s prenekaterimi izzivi prezentacije dediščine in jih premoščal s premišljenim iskanjem dovršenih tehničnih rešitev, pa tudi lastnega avtorskega izraza, se dobro zaveda, da dediščine, tako premične kot nepremične, ni mogoče zgolj dokumentirati, temveč je treba skozi fotografijo interpretirati njeno pojavnost ter zajeti vizualno bistvo njenega sporočila in zapis časa, ki jo je izoblikoval. Arhitektura pri tem ni nikakršna izjema, naj gre za stavbne spomenike ali za sodobne arhitekturne stvaritve, na katerih Paternoster vzporedno gradi svoj fotografski opus v sodelovanju s številnimi domačimi in tujimi arhitekturnimi biroji," je ob razstavi zapisala kustosinja Marija Skočir.

Razstava bo v Jakopičevem sprehajališču na ogled do 3. septembra 2017.