»Odstranili smo vse predelne stene, to je stene med kuhinjo, dnevno-spalnim prostorom in hodnikom, ter odprli strop proti neizkoriščenemu podstrešju, s čimer smo pridobili dodaten volumen in občutek prostornosti,« pojasnjujeta arhitekta. Spalnico so uredili v mansardi, zato so lahko spodnji del stanovanja, ki je v večstanovanjskem bloku, namenili dnevnemu bivalnemu prostoru. »Ta je zasnovan tako, da je kljub odprtosti poln kotičkov za posedanje, ki jih lahko velika družba zasede kot celoto. Mansarda je prek galerije povezana z dnevno sobo. V njej sta prostor za spanje in delovni kotiček. Ob vstopu v stanovanje zdaj dobimo občutek, kot bi vstopili v majhno, a zračno hiško,« pravita sogovornika.

Stopnišče – osrednji element

Osrednji element dupleksa, velikega dobrih sto kvadratnih metrov, je stopnišče, ki pelje na spalno galerijo in po besedah arhitektov poudarja višino na novo nastalega dvoetaž­nega prostora. »Umestili smo ga ob betonsko nosilno steno. Ker stopnišče v manjših stanovanjih praviloma zasede kar nekaj prostora, posebno če želimo, da je udobno za uporabo, smo se odločili, da bo naše kar osrednji element, ki poudarja vertikalno odprtost stanovanja. Zasnovano je tako, da ni le komunikacija, temveč tudi površina za druženje. Ker se na stopnicah lahko poseda, pod njimi pa shranjuje v skritih omarah, je prostor zelo dobro izkoriščen, pri čemer pa ne deluje prenatrpan s posameznimi omarami,« sta povedala arhitekta Meta Kutin in Tomaž Ebenšpanger.

Združevanje funkcij

Naročnika sta želela preprosto zasnovo z gladkimi površinami in dovolj prostora za shranjevanje. Stanovanje naj bi delovalo pospravljeno in urejeno, kljub njunim potovalnim in športnim podvigom, ki zahtevajo različno športno opremo. Prav tako sta si želela kuhinjo, v kateri je mogoče gostiti veliko gostov. In kakšno rešitev sta našla arhitekta?

»Masivna miza s klopjo, za katero se lahko zbere več gostov, je primerna za skoraj vsako družbo. Hkrati pa je dodatna površina med kuhanjem, kadar se ob štedilniku vrti več kuharjev. Jedilni del od dnevnega delno ločuje oziroma oba dela bolj definira prav masiven lesen element, ki združuje klop na eni strani in omarico za televizor na drugi,« odgovarjata arhitekta. Materiale so izbrali z mislijo na obstoječi hrastov parket, ki so ga le na novo prebrusili in premazali z oljem. »Ker smo želeli, da hrast zaigra kot poudarek prostora, smo pohištvo zasnovali v beli mat strukturni barvi. Hrast se tako pojavi na zaključkih ograje, v liniji med omarami. Osrednji element, velika masivna miza s klopjo, pa je, simbolično, ves iz tega lesa. Ravno pravšnja količina naravnega oljenega hrasta v prostor vnaša domačnost,« še pravita sogovornika.

Pohištvo po meri za večjo uporabnost

Osnovna izhodišča za opremljanje mansard­nih stanovanj so zelo podobna kot pri običajnih, ker pa je vsaka mansarda unikatna, drugačna od drugih po volumnu, ponuja ogromno možnosti za zanimivo ureditev. Poševni strop lahko oteži zasnovo, lahko pa izzove kreativne rešitve. »Domiselno in funkcionalno zasnovano pohištvo, izdelano po meri, lahko v prostorih nepravilnih oblik in poševnih stropov prinese veliko večjo uporabno vrednost kot tipski kosi pohištva s slabšim izkoristkom prostora. Za uspešno izvedbo take zasnove in vseh avtorskih detajlov je pomembno dobro sodelovanje med projektanti arhitekti in izvajalcem mizarjem. Pri detajliranju stopnic je bilo kar nekaj usklajevanja z izvajalci. Detajli, ki so minimalni in jih na koncu skoraj ni opaziti, zahtevajo od projektanta največ razmisleka in pozornosti,« odgovarjata arhitekta na vprašanje, čemu so namenili največ pozornosti.

V mansardah je zelo pomembna tudi naravna osvetlitev, zato je pogosto potrebna vgradnja strešnih oken. To je tudi eden večj­ih stroškov pri prenovi. Zanemariti pa ne smemo niti umetne osvetlitve. V tem primeru sta naročnika želela sama izbrati luči, zato so, poleg osnovne osvetlitve na stropu, predvideli večje število priključnih mest v vseh prostorih za različna stoječa in namizna svetila, ki prostor praviloma osvetljujejo posredno, po potrebi pa se lahko uporabijo za neposredno osvetlitev. Svetloba v prostoru je po mnenju arhitektov tako mehkejša in bolj nadzorovana.

Kadar gre za mansardno stanovanje v dveh etažah, so v njem tudi stopnice. Te praviloma zavzamejo veliko prostora, zato jih je treba še posebno skrbno načrtovati. »Stopnice naj bodo osrednji konceptualni in funkcionalni arhitekturni element. Če bo zasnova taka, da bo vzpostavljen dober vizualni stik galerijskega dela s spodnjimi prostori, bo stanovanje delovalo večje. Povezanost prostorov in celo odpoved kakšnemu kvadratnemu metru v prid odprte galerije ponavadi prineseta občutek večjega stanovanja. S pravilno zasnovo in razporeditvijo okenskih odprtin v poševni strehi pa lahko zagotovimo naravno osvetlitev skoraj čez ves dan,« pravita sogovornika in dodajata, da se je treba pri urejanju neizkoriščenega podstrešja ponavadi prilagoditi številnim ozkim kotičkom in neravnim stropom. »Če smo pri tem uspešni, stanovanje kljub temu, da so vse površine dodobra izkoriščene in zapolnjene, deluje prostorno in odprto. Prostor teče kontinuirano, vodoravno in vertikalno, posamezni deli so med seboj povezani tudi po višini,« skleneta arhitekta.

PREBERITE ŠE: Mansarda s pogledom na gorovje Južne Tirolske