Skrbno prebiram revijo Deloindom. Opazila sem vabilo k sodelovanju nagradne zgodbe o stvareh, ki so povezane s prenovo stanovanja. Odločila sem se, da vam napišem pismo. Pri mojih letih je prenova stanovanja kar velik zalogaj, vendar če je izziv dovolj zanimiv, se ga tudi lotim.

Rekla sem sama sebi: »Zakaj ne bi napisala zgodbe o prenovi in dogodivščinah in delila izkušnje z bralci Delaindom.« Mogoče pa le koga pritegne zgodba prababice. V življenju me navdihujejo ljudje iz moje okolice, redno prebiram častnike, brskam po internetu.

Kupila sem stanovanje, staro komaj tri leta. Sem drugi kupec. Je poslovno-stanovanjski objekt na imenitni lokaciji. Zaradi starosti sem prodala hišo, saj so mi tudi otroci svetovali, da je to najbolje zame. Stavba ima dvigalo, kar je zame velikega pomena.

Po nakupu je sledila dolgo pričakovana vselitev. V stanovanju je ostala od pohištva le kuhinja in jedilni kot. Kuhinja in jedilnica sta bila en prostor. Za starejšo žensko mansardna kuhinja in jedilnica predstavljata problem. Zraven tega je stanovanje krasila sobica, velika 2,30 x 3 metre, ki naj bi bila dnevna soba. To je bil zelo majhen prostor, vendar impozanten zaradi velikega okna čez celotno steno. Zraven tega pa še hodnik velikosti 2 x 4 metre, temen, brez svetlobe, s petimi vrati, skratka, popolnoma nefunkcionalen.

Tako so minevali dnevi in meseci, v meni pa je vrela ideja o prenovi in zasnovi. Želela sem si, da bi bilo stanovanje svetlejše, večje, moderno in da bi s hodnikom pridobila večji prostor.

Najprej sem zamenjala staromoden jedilni kot z večjo mizo in šestimi stoli. Videz kuhinje je postal popolnoma drugačen. Visoki, mehki usnjeni stoli v barvi kapučina so osvetlili prostor. Nato je sledila zamenjava kuhinje, saj je bila stara nefunkcionalna, glede na majhen prostor. Pečica je bila v spodnjih delih elementov, kar za starejše ljudi predstavlja težavo. Po dolgotrajnih pogovorih s strokovnjaki ni bilo mogoče vgraditi pomivalnega stroja. Tako sem se odločila za naročilo kuhinje po meri, s pomivalnim strojem. Mislila sem predvsem na dneve, ko ne moreš in ne vidiš več dobro zaradi starosti. Po meri sem naročila moderno kuhinjo – bele barve z visokim sijajem. Mladenič, ki je izrisal in pripravil načrt kuhinje, ni mogel verjeti svojim ušesom in očem. Dejal je: »Ne morem verjeti, da ženska, kot ste vi, pozna trenutne trende in si jih želi v svojem stanovanju.« Jaz pa sem mu odgovorila: »Dragi mladenič, redno prebiram trendi revije in vem, kaj si želim. Bela barva in visok sijaj je in.« Kuhinja daje svež videz prostranega neba, najpomembnejše pa je, da k beli barvi lahko kombiniramo vse barvne dodatke. Pohvale in navdušenje glede prenove, predvsem mojih otrok, vnukov, prijateljev, so v meni prebudili željo in nadaljevanje zgodbe o prenovi in ustvarjanju.

Pričele so se mi porajati ideje in želje, da bi prostor tako imenovane frčade (zgoraj omenjeno majhno sobico) in hodnik združila s kuhinjo in jedilnico. Ideje sem povedala svojim otrokom in vnukom. Bili so malce skeptični, saj bi bilo treba podreti vmesne stene in odstraniti vrata. Prav tako prestaviti vso električno napeljavo, domofon, telefon in vedeti, ali je stena, ki jo želim podreti, nosilna. Posvetovala sem se s podjetjem, ki je gradil objekt. Vse je bilo izvedljivo in kar videla sem svetlobo, drugačnost in velikost novo opremljenega prostora.

Prenovo smo izvedli v enem dnevu. Stene in vrata odstranjena, svetloba je kar žarela na vse strani. Hodnik je postal uporaben, združen s celoto. Edino, kar je moralo ostati, je dimnik, ki je v sredini prostora. Tudi za dimnik sem našla rešitev. Obložili smo ga s knaufom in ga prebarvali s sabuladorjem. Čudovit je, saj je v barvi sončnega zahoda, temno oranžen. Barve kar žarijo in se iskrijo v soju sončnih žarkov.

Ponovno je bilo treba razmišljati o prostoru, kjer je frčada. Zamenjati je bilo treba trosed z novo sedežno garnituro, kajti prostor je postal večji.

Prebirala sem vse možne kataloge in zagledala »ta pravo« sedežno garnituro. Moderen dizajn, nizka široka garnitura, belo usnje v kombinaciji s svetlo sivim blagom je bila moja rešitev. Tako sem v Harvey Normanu naročila sedežno garnituro. Pazljiva sem morala biti, da ostane radiator prost zaradi varčnejšega prehajanja toplote po stanovanju.

Manjkal mi je parket, na prostoru, kjer je bila prej stena. In končno veliki trenutek!!!

V prvi fazi je bilo vse končano. Sledilo je naslednje vprašanje: kakšne barve naj uporabim? Želela sem občutek, da se telo odpočije in umiri. Zamislila sem si, da bom prostore kuhinje in jedilnice pobarvala v umirjeno zeleno barvo, preostala prostora pa v slonokoščeno. Stebru sem s tehniko pleskanja sabulador dodala poživljajoč učinek zlato oranžno rjave barve, ki se ujema z drugimi barvami v stanovanju in spominja na žareče sonce, ki zahaja.

Da pa ni vse tako pusto in vsakdanje, sem na steno dodala uokvirjeno tapeto. Okvir tapete je zalepljen stiropor v srebrni barvi. Okvir daje bogat izgled večnosti. Prav tako sem omarico za čevlje in obešalnik preoblekla v tapeto, ki je barvno usklajena s tapeto na zidu v okvirju. Okensko polico sem okrasila z retro lončki in cvetjem, ki mi polepša dan.

Dragi bralci, to je moj dom, svetel in živahen. Toplina kar žari in vsak, ki me obišče, ne more verjeti spremembam. Ponosna sem, da so to ideje 74 let stare prababice. Zanima me, kakšna bi bila reakcija arhitekta, ki je snoval načrte. Veliko idej se porodi tudi ob ogledu revije Deloindom, zato hvala za vaše napotke. Iz njih rastemo mi, hvala, da nam omogočate prikazati svoje delo in zamisli.

Morda drugič o kopalnici, ki kar kliče po prenovi zaradi funkcionalnosti ... In zamisel je že v moji glavi.

Vsak teden komaj čakam na izid nove številke revije Deloindom. Toliko novosti in zanimivosti najdeš v njej, da bi nenehno dodajala kaj novega. Mislim, da sem kar zanimivo preuredila svoj dom, glede na finančne zmožnosti seniorke, ki prejema minimalen mesečni dohodek. Svetloba v stanovanju mi daje moč. Pogled skozi okno je čaroben, kajti pogled od Konjiške gore, prek Donačke in Boča do veličastnih sončnih zahodov na Pohorju, na drugi strani po obronkih v sonce odeti vurberški grad vse tja do prelepega ptujskega gradu, ki ob sončnem vzhodu sije v svoji lepoti. In ko gledam vse to, lahko rečem – kako lepa sta moja Hajdina in moj dom.