Slovenija si tako kot druge članice Evropske unije prizadeva zmanjšati porabo vseh vrst energentov, s čimer se znižujejo tudi obremenitve okolja. Poleg tega stroški ogrevanja močno bremenijo proračun gospodinjstev, vendar jih je mogoče z energijsko obnovo znižati za najmanj tretjino, pri čemer se naložba povrne v sedmih do petnajstih letih. Predavatelji na 15. srečanju etažnih lastnikov so etažnim lastnikom podali skupno sporočilo: Energijska obnova stavb je danes zelo pomembna, tovrstnih projektov pa se je treba lotiti sistemsko in premišljeno, saj le tako lahko dosežemo kakovost in želene učinke. Pri tem je nujen tudi strokovno podkovan in z referencami podprt upravnik, ki lahko pripravi kakovosten projekt, nadzoruje izvedbo in optimira strošek celotne investicije.

Radovan Cink, direktor Atrija stanovanjske zadruge, ki je letos vodila izvedbo 34 projektov za povečanje energijske učinkovitosti v večstanovanjskih stavbah, v prihodnjem letu pa načrtujejo vsaj toliko podobnih projektov, je poudaril, da je tovrstnih naložb iz leta v leto več. To po njegovem mnenju dokazuje večjo ozaveščenost lastnikov stanovanj, predvsem pa zavedanje, da je mogoče s tovrstnimi naložbami bistveno znižati mesečne stroške gospodinjstev. Med projekti energijske prenove, ki jih izvajajo, je opozoril na toplotno izolacijo fasad, podstrešij in kletnih prostorov, izvedbo hidravličnega uravnoteženja ogrevalnega sistema, celovito obnovo dvigal z vgradnjo frekvenčnih regulacij in na menjavo starih črpalk v toplotnih postajah z novimi frekvenčnimi črpalkami.

Urban Prevorčnik, produktni vodja pri Baumitu, je prikazal smiselnost energijske prenove objekta. Po njegovih izračunih lahko energijska obnova fasade prihrani od 30 do 60 odstotkov energije, naložba pa se povrne v sedmih do petnajstih letih. Predstavil je pripravo na prenovo fasade, okoliščine, ki jih morajo lastniki in drugi vpleteni upoštevati, ter katere pogoje mora izpolniti načrtovanje. Po njegovih besedah je najbolj pomembna debelina izolacije, ki v večstanovanjskih projektih doseže od 12 do 15 centimetrov, pozornost je treba nameniti tudi vrsti izolacije, pri projektiranju pa predvideti toplotne mostove, ki jih je treba v izvedbi odpraviti.

Andrej Pivčevič iz Delavske hranilnice je poudaril, da lahko etažni lastniki na podlagi fiduciarnega računa rezervnega sklada pri njihovi hranilnici najemajo posojila za financiranje vseh stroškov, tudi naložb v energijsko obnovo. Posojilo – obresti do pet let ročnosti so 6-odstotne, do deset let pa 6,5-odstotne – najame njihov upravnik, denar pa se lahko začne črpati takoj, ko ga etažni lastniki dejansko potrebujejo. Pri tem Delavska hranilnica ne preverja kreditne sposobnosti posameznih etažnih lastnikov, posojilo se odplačuje iz sredstev rezervnega sklada, zavarovati ga je mogoče z zastavo sredstev rezervnega sklada, zastavo depozitov v višini treh mesečnih obveznosti, menicami upravnika ali z osebnim poroštvom etažnih lastnikov.