1. Zajem zunanjega zraka poteka obvezno prek zemeljskega prenosnika toplote. Ta ima več delov. Zajem zraka je urejen na približno meter visokem stebru, pri vstopu zraka je kovinska mrežica in dober filter, ki zrak očisti. Potem se cev premera 25 cm pod zemljo na globini vsaj 150 cm razdeli v štiri tanjše orebričene cevi premera 16 cm in dolžine 60 do 70 metrov. Cevi morajo biti položene pod naklonom proti hiši, kjer se spet združijo v eno samo cev s premerom 25 cm. Med njimi mora biti vsaj 100 cm razmika in obdane morajo biti s finim peskom. Dimenzioniranje zemeljskega prenosnika toplote moramo določiti s posebnim računalniškim programom. Brez zračnega filtra na začetku in ob nepravi dolžini cevi bi storili nepopravljivo napako.

2. Prezračevalna naprava ima visokokakovosten rekuperator odpadne toplote, torej notranji zrak oddaja svojo energijo vstopajočemu zunanjemu zraku. Poleti to ni vedno zaželeno, saj se lahko zgodi, da že malo ogreti notranji zrak ogreje zunanji zrak, ki smo ga pod zemljo ohladili! Zato ima naprava tako imenovani bypass, obvod; v takem primeru notranjega zraka ne peljemo v rekuperator, ampak mimo njega iz hiše. To delo opravi avtomatika. Brez bypassa prezračevanje poleti ne bi izkoriščalo ohlajanja zunanjega zraka, ki nam ga brezplačno omogoča zemeljski prenosnik toplote.

3. Razvod kanalov po hiši speljemo tako, da potekajo od zbiralne škatle posamezne veje (okrogle premera 8 cm ali pravokotne mer 5 x 10 cm) do vsake sobe (kanalov ne združujemo v večje kanale!). Le na opisani način imamo možnost kakovostne regulacije pretoka vpihovanega zraka za vsako sobo. V vsako bivalno sobo dovajamo zrak, v sanitarnih prostorih in kuhinjah pa ga sesamo.

4. Lokacija dovodov zraka je lahko različna, bodisi na stropu nad oknom, bodisi v tleh ali malo nad tlemi v zidu. Za vsako od teh lokacij obstajajo primerni instalacijski kosi z zaključnimi rešetkami oziroma rozetami. Če je dovod v stropu, je obvezno zaključiti kanal z okroglo premera 80 mm. Zrak dovajamo čim bolj stran od vrat, zato da kroži po vsej sobi. V velikih prostorih namestimo več dovodov zraka, za vsakih 15 do 18 m2 tlorisne površine enega.

5. Sesalne odprtine za sesanje zraka iz sanitarnih prostorov in kuhinje namestimo tik pod stropom ali v njem. Zaključni del je lahko premera 80 ali 100 mm. V kuhinji ne sesamo zraka iz kuhinjske nape, ampak nad omaricami. Nad štedilnikom je najbolje namestiti napo z ogljenim filtrom, brez izvoda iz hiše.

6. Shrambe in stopnišča niso niti bivalni niti sanitarni prostori, vendar moramo tudi v njih zagotoviti vsaj minimalen pretok zraka, zato namestimo v teh prostorih sesalne vode.

7. Da bo zračni tok potekal tako, kakor si želimo, iz bivalnih v sanitarne prostore, moramo v vratih izdelati odprtine: bodisi s prezračevalnimi rozetami bodisi za 1,5 cm podrežemo vrata. Če želimo dobro zaščito proti prenosu hrupa, obstajajo protihrupne rozete, lahko se vgradijo v vrata ali v zid nad njimi.

8. Pretoke zraka tako na strani dovodov kot na strani sesanja reguliramo s posebnimi vložki za regulacijo pretokov. Te vložke vgradimo v sesalne vode na vstopnem delu zraka, pod vidno rozeto, na strani dovajanja zraka pa jih vložimo v razdelilno škatlo. Brez regulatorjev pretoka sistem ne bo deloval pravilno.

9. Kamini povzročajo v pasivni hiše težave, saj bo še tako majhno kurjenje pomenilo velik toplotni šok za hišo, zato jih ni najbolje vgrajevati. Če ga že hočemo, mora biti to kamin z lastnim in zaprtim dotokom zraka in odvodom dimnih plinov, reguliran mora biti z ventilatorjem in čim manjše moči, največ 3 kW. Če je v hiši kamin, moramo kupiti dodatno regulacijo za prezračevalni sistem, ki bo zagotavljala, da plini iz kamina ne bodo prihajali v bivalni prostor.

10. Za klimatizacijo pasivne hiše naj se vgradijo le preverjene, certificirane naprave, vsako poenostavljanje in »varčevanje« na tem področju bo prineslo same težave, manjše udobje in v končni fazi še višje stroške. Če je pasivna hiša zaradi boljše toplotne zaščite dražja, pa je pa zaradi opisanega prezračevalnega-klimatizacijskega sistema v tem delu stroškov cenejša od klasičnih sistemov.

Delo in dom, 5. april 2006