V pritličju so vgrajene tri vrste oken. V nekaterih prostorih so lesena enojna okna z dvojno zasteklitvijo z zelo ozkim prostorom med šipama. Gospa Zdenka sklepa, da so še iz prvotne hiše. Ta okna imajo kovinsko okovje z enotočkovnim zapiranjem, odpirajo se tudi na nagib. Drug tip enojnih lesenih oknih je novejši, zasteklitev je dvojna, s širšim medstekelnim prostorom. Pri teh smo opazili dve različni oznaki tipa zasteklitve, ni pa znano, ali so bila vsa naročena pri istem proizvajalcu in hkrati vgrajena. Kovinsko okovje ima večtočkovno zapiranje, tesnilo po obodu okenskega krila je enojno, na nekaterih mestih že povsem odlepljeno. Nobeno okno nima plinskega polnjenja in nizkoemisijskega nanosa za izboljšanje toplotnega upora, kar je zdaj obvezni sestavni del zasteklitve.

Tanjši sloj toplotne zaščite fasade je povsod pravilno pripeljan do okenskih okvirov, tudi na špaletah in prekladah, stiki so na pogled izvedeni dobro, brez vidnih pomanjkljivosti. Žal se prejšnja lastnica ob tako obsežni predelavi hiše ni odločila za vgradnjo energijsko učinkovitih oken, ki so bila takrat že na trgu.

Stara okna bi bila velik vir toplotnih izgub

Vsa okna so sicer dovolj dobro ohranjena in zadovoljivo opravljajo svojo funkcijo, ponekod bi bilo treba zamenjati le tesnila. Kljub temu menimo, da je njihova zamenjava pravilna odločitev. Fasada je primerno toplotno zaščitena, nova okna v zgornji etaži pa bodo morala ustrezati strogim predpisom o energijski učinkovitosti, zato bi bila obstoječa v pritličju nepotreben in nesorazmeren vir toplotnih izgub. Predvsem zaradi razmeroma slabih toplotnih lastnosti zasteklitve ocenjujemo, da bi bile toplotne izgube skozi nova okna približno dvainpolkrat manjše.

Nič manj pomembno ni, da bi se z zamenjavo starih enojnih oken s sodobnimi opazno izboljšalo toplotno ugodje v prostoru, kar vpliva na počutje in zdravje stanovalcev. Površina notranje šipe je toplejša, kar zmanjša neprijeten občutek hladu v bližini okna, pa tudi gibanje zraka ob šipi zaradi ohlajanja je manj izrazito, kar zmanjša občutek prepiha v prostoru.

Lastnici priporočamo, da se pred končno odločitvijo – predvsem za zgornjo etažo – posvetuje še z arhitektom. Dokler še ni izdelan zaključni fasadni sloj, je namreč še mogoče z manjšimi gradbenimi posegi (ob upoštevanju obstoječih preklad in pravil statike) spremeniti oziroma prilagoditi velikost okenskih odprtin, kar lahko vpliva na zunanji videz, osvetljenost posameznih prostorov, pa tudi na stroške dokončanja hiše. Tipičen primer, pri katerem je kar nekaj možnosti, je predvidena zasteklitev zgornje etaže nad garažo. Razmisliti bi bilo treba tudi o vrsti okenskih senčil in od proizvajalcev dobiti informacije o različnih možnostih.

Lesena ali plastična

Verjetno najpogostejše vprašanje je, ali izbrati lesena ali plastična (PVC) okna. Če ni posebnih zahtev lokalnih urbanističnih služb ali zavoda za varstvo kulturne dediščine, potem se navadno odločimo glede na osebne želje, pričakovani videz, možnosti vzdrževanja in seveda ceno. V konkretnem primeru bi zaradi širšega okolja, v katerem stoji hiša, svetovali izbiro lesenih. Streha je z napušči zasnovana tako, da so okna zelo dobro zavarovana pred atmosferskimi vplivi (kar se je pokazalo že zdaj), zato obnova zaščitnih premazov ne bi bila pogosta.

Od oken pričakujemo majhne toplotne izgube, dobro zrakotesnost pripir, vodotesnost vseh spojev, dovolj dobro zaščito pred zunanjim hrupom in ne nazadnje varnost. Osnovno priporočilo naj bo, da je pametno pridobiti čim več ponudb, pri tem pa paziti, da so primerljive. Kar je pri nekaterih ponudnikih vključeno v ceno, je treba pri drugih plačati posebej. Razlikujejo se tudi garancijska doba, način plačila, dobavni roki in podobno. Pri lesenih oknih so odstopanja v ceni tudi zaradi različne stopnje obdelave površin (osnovna zaščita, večslojni nanosi, zaključni nanos v izbrani barvi …), pri plastičnih pa zaradi števila komor ali obdelave profilov. Razlike so še v številu tesnil in tipu okovja. Nekateri proizvajalci imajo šolane monterske ekipe, drugi spet sodelujejo z zunanjimi izvajalci, preveriti je treba, ali na primer pri zamenjavi oken ponudba vključuje obdelavo špalet s pripravo za pleskarska dela. Vsekakor nam mora ponudnik na našo željo pokazati dokazila o preverjanju kakovosti oziroma tehničnih lastnosti oken. Nekatere najpomembnejše lastnosti oken in zasteklitve obravnavajo posebni tehnični predpisi, ki jih morajo proizvajalci upoštevati. Če želimo izboljšano toplotno ali zvočno zaščito, lahko dodatne informacije dobimo pri proizvajalcih in prodajalcih oken ali najbližjem energetskem svetovalcu. Pametno je tudi preveriti, kakšna je za to razlika v ceni.

Vgradnja s tesnjenjem v treh ravninah

V pritličju hiše je po našem mnenju z dovolj pazljivim delom mogoče obstoječa okna odstraniti in vgraditi nova brez večjih poškodb že narejene fasade. V zgornji etaži bo še bolj preprosto, saj gre za prvo vgradnjo oken v pripravljene zidarske odprtine. Skrbno delo pa bo zahtevala obdelava toplotne zaščite, ki sega čez odprtine, in njena priključitev na okenske okvire. Pred izdelavo zaključnega fasadnega sloja je seveda treba stavbno pohištvo na primeren način zaščititi.

Površine, na katere se bodo okna vgrajevala (špalete, preklade …), je treba prej ustrezno izravnati in obdelati, da bo stik okenskega okvira in obodne zidne površine kakovosten. Izvajalec naj okna vgradi skladno s sodobnimi smernicami stroke s tesnjenjem v treh ravninah (tako imenovana RAL-montaža). V primerjavi s klasično vgradnjo, največkrat s poliuretansko peno, se tu uporablja kombinacija različnih tesnilnih trakov ali posebnih sodobnih materialov, ki zagotavljajo, da bo notranji stik okvira in stene zrakotesen in paroneprepusten, osrednji del toplotno zaščiten, zunanji stik pa paroprepusten in vodotesen. Tako bo (ob občasnem vzdrževanju tesnil in okovja) okno dolgo dobro opravljalo svoj namen.

Ko bo zunanji ovoj hiše dokončan (okna, toplotna zaščita strehe) in za bivanje pripravljena tudi zgornja etaža, se bodo bistveno spremenile potrebe po toploti za ogrevanje. Priporočamo posvet s strokovnjakom, ki bo računsko preveril, kako ogrevalni sistem ustreza novim razmeram oziroma kakšne morebitne spremembe so potrebne.

Z zamenjavo starih oken in dokončanjem hiše, ki je delno že vseljena, se bo povečala tudi potreba po dodatnem prezračevanju prostorov. Nova okna bodo bolj zrakotesna, kar je dobro zaradi zmanjšanja toplotnih izgub in s tem povezanih stroškov, vendar to lahko povzroči previsoko vlažnost v prostorih, če pozabimo na pravilno prezračevanje. Sčasoma se lahko zaradi previsoke vlažnosti notranjega zraka razvijejo plesni. Priporočamo, da stanovalci v nekaterih prostorih namestijo vlagomer in termometer, vrednosti občasno preverijo in pravočasno ukrepajo.

mag. Miha Tomšič, univ. dipl. inž. grad.

Gradbeni inštitut ZRMK, d. o. o.

Delo in dom, 3. oktober 2007