Osvetlitev vrta in okolice hiše začnemo snovati z ugotavljanjem, koliko svetlobe je ponoči že na našem vrtu. Močna ulična razsvetljava lahko seže tudi naš vrt, prav tako s sosednjega vrta. Na podlagi teh in podobnih ugotovitev določimo, kje je vidljivost slaba in kje bodo vgrajena oz. postavljena svetila. Seveda moramo tudi natančno določiti, kje bodo posamezni vrtni elementi, kje bodo glavne vrtne poti, osnovni funkcionalni prostori, kot so terasa, parkirišče, vhod, kje bodo vrtni motivi, ki jih želimo osvetliti. Ko je vse to določeno, poiščemo primerne luči za posamezen namen. Podobno kot v notranjih prostorih smo tudi tukaj pozorni na slog in obliko, ki se podata na naš vrt ali teraso. Če se le da, jih za vse namene izberemo iz iste kolekcije oziroma pazimo, da se med seboj ujemajo. Ne smemo pozabiti, da so luči vid­ne tudi podnevi, zato pazimo, da ne bodo prevladale nad vsem drugim. Zlasti pa naj bo njihova uporaba čim bolj skromna, osvet­limo le dele vrta, kjer je to nujno, in s čim manj svetlobe. Pri vrtnih motivih naj bo razsvetljava takšna, da jo lahko vključimo, kadar želimo uživati na vrtu ali ob pogledu skozi okno, in naj ne bo po nepotrebnem prižgana vse noči.

Za parkirišča in glavne poti bomo izbrali funkcionalna svetila. Ta naj bi bila takšna, da bodo prostor osvetlila toliko, da po njem varno hodimo in vozimo. A to ne pomeni, da potrebujemo ogromen reflektor, ki bo svetil čez celo dvorišče, dovolj so že pravilno razporejene in usmerjene drobne lučke. Če jih vgradimo v tla ali zidake, diskretno poudarimo oblike na vrtu in poskrbimo, da nas na primer usmerijo k vhodu v hišo. Z usmerjenimi lučmi lahko poudarimo posebne motive, kot so vodnjak, kakšna zanimiva rastlina ali skulptura, tudi krošnja drevesa.

»Upoštevajoč nove uredbe o svetlobnem onesnaževanju, izbiramo svetila, ki svetijo samo navzdol. To velja za svetila v urbanem okolju (ceste, peščeve površine, javne površine). Na vrtovih in v okolici stanovanjskih objektov kombiniramo svetila, ki jih imenujemo markirna svetila, to so svetila za osvet­ljevanje dovozov, stopnic in pohodnih poti ob objektih in so nameščena na višini do 50 cm od tal ali v tleh. Za varnost okoli objektov pa svetila vgradimo na fasadi na višini vsaj dveh metrov,« pojasnjuje Julija Strle iz salona Strle Svetila in dodaja, da so za balkone in terase primerna tudi dekorativna zunanja svetila manjše svetilnosti.

Odporna proti vremenskim vplivom

Svetila za zunanje prostore morajo imeti zaradi izpostavljenosti vremenskim vplivom dobro zaščito pred vlago in prašnimi delci, kar je označeno s standardizirano oznako IP (Ingress Protection). Zaščita IP po besedah Barbare Pavlin iz salona Forma Svetila pomeni zaščito svetilke pred vdorom mehanskih delcev in vode. »Stopnja zaščite IP je v skladu s standardom CEI 70-1 (EN60529) ponavadi izražena kot dvomestno število. Prva številka določa stopnjo zaščite pred vdorom trdnih predmetov, kot je prah, druga pa stopnjo zaščite pred vdorom vode v ohišje. Večje ko je število, boljša je zaščita. Za zunanja svetila priporočamo svetila z zaščito IP65 ali IP67, za bazene IP68,« pojasnjuje sogovornica.

Zelo pomembno je tudi, iz kakšnih materia­lov so narejena zunanja svetila, da so zaščitena pred korozijo, UV-žarki ter drugimi zunanjimi vplivi. Po besedah Pavlinove so najboljši materiali v razredu 316 iz nerjavnega jekla in bakra. Prašno lakiran aluminij dobre kakovosti je prav tako primeren, razred 304 iz nerjavnega jekla pa je cenejša možnost, kar pomeni, da se bodo čez nekaj časa pokazali rjasti madeži. »Halogenske sijalke se zelo pregrevajo in pospešujejo korozijo. V zadnjem času so v uporabi LED-svetila. Najnovejša so izredno energetsko učinkovita. Halogensko žarnico s 35 W lahko nadomestimo s petvatno LED-žarnico, ki ima primerljivo svetilnost. Življenjska doba LED-žarnice je 15 let oziroma 15.000 ur ali več, življenjska doba žarnice z žarilno nitko ali halogenske pa le 1000 ur,« še pravi Pavlinova. Ob tem dodaja, da porabo energije učinkovito zmanjša tudi sistem prižiganja luči na senzor, saj je zunanji prostor osvetljen le, ko je kdo v njem oziroma ko senzor zazna gibanje.

Osvetlitev terase

Tehten premislek zahteva tudi razsvetljava terase. Ker je običajno neposredno ob hiši, osvetlitev ne sme biti premočna, da ne moti dejavnosti v notranjosti. Najprimernejša je ambientalna. Ustvariti mora prijeten in nevsiljiv občutek. To omogočajo talna ali stenska difuzna svetila, ki so nameščena na bolj odmaknjenih mestih, tudi zaradi mrčesa, ki ga svetloba privablja. Prav tako pa ne smemo pozabiti na funkcionalno osvetlitev z močnejšo lučjo, ki jo bomo potrebovali, če bomo recimo pripravili večerjo na prostem. Prav tako se na terasah v zadnjem času veliko uporabljajo prenosna zunanja svetila na vtičnico. Stoječa so iz različno obdelanega aluminija, bakra ali medenine, lesa ali nerjavnega jekla. Razpršilniki svetlobe so stekleni ali polikarbonatni. Steklo je kaljeno, lahko tudi peskano. Polikarbonatni difuzorji so običajno beli ali brezbarvni. Za romantičen večerni ambient pa so nepogrešljive svečke in lanterne.

Solarna svetila

Za osvetlitev vrta lahko uporabimo tudi solarne svetilke, ki jih preprosto zapičimo v tla ali postavimo na vrtno mizo. Pomembno je le, da čez dan dobijo dovolj sončne svetlobe. Solarne svetilke imajo vgrajene sončne celice, ki podnevi polnijo baterije, te pa ponoči vračajo energijo v obliki svetlobe. Teh svetilk je v ponudbi vse več, med njimi najdemo tudi lično oblikovane, ki bodo popestrile teraso.

Večnamenski izdelki

V zadnjem času so priljubljeni vrtni pohištveni kosi, ki opravljajo vsaj dve funkciji. Na primer, različni kubusi, kocke, odlagalne mizice in cvetlični lonci, ki hkrati nežno osvetljujejo teraso. Lahko si omislimo tudi senčnik z vgrajenim svetilom ali počivalnik, pa tudi gugalnico in še kaj bi se našlo. Oblikovalci in proizvajalci so na trg poslali že veliko takšnih inovativnih zamisli. Pri kak­šnem ponudniku zunanjih svetil najdemo celo pergole, ki imajo že vgrajeno osvetlitev.