Načinov, kako lahko ena rastlina pomaga drugi, je veliko. Ena rastlina lahko s svojim vonjem preganja škodljivce druge. Najbolj znan takšen par sta čebula in korenček. Vendar bi že takoj poudarila, da ta kombinacija čebulne muhe ne more pregnati, saj je korenček, ko se začne nalet čebulne muhe, zagotovo še premajhen. Pomaga pa obratno, čebula odganja korenčkovo muho. Še bolj koristna je kombinacija pora in korenčka. Jeseni je por težko pokriti in zavarovati pred porovo zavrtalko, saj je takrat že velika rastlina. Lahko pa ga posadimo med korenje, potem bo požrešnih ličink zagotovo manj. Namesto korenčka lahko kombiniramo tudi sladki komarček, janež, koper, skratka vonj kobulnic ni prijeten škodljivcem čebulnic.

Druga dokaj znana kombinacija je šetraj s fižolom, tako nizkim kot visokim. V tem primeru bo fižol ne samo bolj zdrav, tudi uši bo na njem zagotovo manj. Hren med krompirjem menda preganja celo voluharja, vendar te kombinacije še nisem preverila. Poskusite sami. Uši bo tudi na rdeči pesi manj, če bo rasla v kombinaciji s peteršiljem, koprom ali sladkim komarčkom. Naj omenim samo še kombinacijo kapucink s krompirjem, jajčevcem in sladko koruzo. Pri prvih dveh odganja koloradskega hrošča, pa tudi nematode in strune, koruzo varuje pred koruzno veščo.

Boj proti glivicam

Da rastline v tla izločajo tudi kemične snovi, je znano že dolgo. Tudi kolobarimo zaradi tega. Ko dve rastlini rasteta skupaj, lahko ena izmed njiju ali pa druga drugi s koreninskimi izločki dvigujeta odpornost proti posameznim ali vsem boleznim. Najbolj znana je kombinacija bazilike s paradižnikom. Seveda bi morala biti ob vsaki rastlini paradižnika ena bazilika. Bazilika pa ni dober sosed samo paradižniku, pomaga še kumaricam, bučam in bučkam, pa tudi papriki. Dober partner paradižnika in krompirja je tudi boreč (boraga).

Druga dokaj znana kombinacija je česen med jagodami. Sama pa predlagam, da česen raje nadomesti drobnjak. Tako bodo jagode zavarovane vse poletje. Ko jih po treh letih presadimo na drugo gredo, z njimi presadimo tudi drobnjak. Manj znan je odličen in blagodejen vpliv kamilice na kapusnice. Mnogi se kamilic bojijo, ker se na njih rade naselijo uši. Vendar kamilična uš ne bo delala škode na vrtninah. Bo pa zaradi njih na vrtu veliko pikapolonic. Dobra kombinacija je tudi zelena med kapusnicami, posebno v sožitju z zeljem, cvetačo in brokolijem.

Gnojenje z rastlinami

Stročnice, ki živijo v sožitju z bakterijami, te jih oskrbujejo z dušikom, odvečna hranila podarijo svoji sosedi. Najbolj poznana je kombinacija visokega fižola s koruzo, zraven pa posadimo še buče. Visoki fižol hrani koruzo in buče, od koruze pa dobi oporo, za povrhu je na fižolu, ki raste ob koruzi, manj uši in pršic. Na vrtu lahko krmno koruzo zamenja sladka koruza. Koruzo vedno posejemo najprej. V vrsti na 30 cm, med vrstami pa na 70 cm. Ko ima tri liste, posejemo k vsaki peti koruzi čez noč namočeno seme visokega fižola. Na vsaki koruzi naj ne bo več kakor pet rastlin fižola.

Nizki stročji fižol lahko raste tudi med vrstami poznega zelja, cvetače, tudi brstičnega in listnatega ohrovta. Bob pa posadimo med vrste zgodnjega krompirja.

Čeprav ne priporočam, da bi cvetačo in brokoli pridelovali poleti, lahko vendarle tisti, ki ste veliki oboževalci teh dveh križnic, senco in malo hladu zagotovite rastlinam, če jih sadite v senci visokega fižola.

Novozelandska špinača prekriva tla, senči koreninski sistem in varuje zemljo pred vremenskimi tegobami tako med paradižnikom kakor ob robu krompirjeve grede.

Prav tako bo korenček laže kalil, če ga posejete skupaj z mesečno redkvico. Kot ste navajeni, samo z robom motičice označite vrsto, posejte seme korenčka, nato pa v isto vrsto, samo zelo na redko, posejte še seme mesečne redkvice. Mesečna redkvica kali hitreje, ob tem vzdržuje zemljo rahlo in še nakaže nam, kje je vrsta korenčka, da lahko hitro odstranimo komaj vznikli plevel. Ko pa redkvico pulimo, korenček ravno žene koreničico, tanko in nežno, v globino. S puljenjem ne prevelikih korenov redkvice zemljo hkrati prerahljamo in omogočimo nežni korenini, da se hitreje razvija. Mesečna redkvica je tudi dober vmesni posevek med vrsticami solate.

Kako daleč narazen?

Vpliv dobrih sosedskih odnosov sega samo do tam, kjer se korenine prepletajo, dotikajo, mogoče nekaj centimetrov dlje. Na sosednji gredi lahko raste kar koli. Paziti je seveda treba, da visoke vrtnine poleti ne senčijo tistih nižjih, ki sonce želijo in potrebujejo. Če sejemo skupaj vrtnine, ki imajo enako dolgo vegetacijo, kot sta rdeča pesa in peteršilj, potem sejemo eno vrsto ene in na primerni oddaljenosti vrstico druge: v tem primeru 30 cm narazen. Najpogosteje kombiniramo vrtnine s kratko rastno dobo s tistimi z dolgo, da je zemlja čim krajši čas gola. Tako sejemo nizki fižol med sadike kapusnic. Pri tem je razdalja med kapusnicami klasična (40–60 cm, odvisno od tega, ali govorimo o cvetači, zgodnjem ali poznem zelju), fižol posejemo med vrstice, saj ga bomo pobrali, preden bodo kapusnice zapolnile celoten prostor. Enako velja za kombinacijo paradiž­nika in solate. Zeleno, ki je običajno sadimo manj, pa sadimo kar v isto vrsto kakor zelje, na vsakih pet sadik zelja eno sadiko zelene. Prav tako sadike pora posadimo v posejane vrstice korenja. V mešanih posevkih so lahko razdalje za 10–15 cm krajše, kakor če bi na gredi rasla samo ena vrtnina.

Tako pri gnojenju kakor pri kolobarjenju upoštevamo vedno glavno vrtnino, tisto, ki je na gredici najdlje časa. Ker so vsi vrtovi že bogato založeni s hranili, naj vas ne skrbi, da bo hranil zmanjkalo. Gnojite lahko malo manj kakor do zdaj, nikakor pa ne smete zato, ker bosta zdaj na gredi rasli vsaj dve vrtnini, gnojiti več. Res si ne belite glave preveč s podrobnostmi. Sama bi vsako leto, kot doslej, pognojila s gnojem ali kompostom tretjino vrta, nanjo sadila vrtnine, ki gnoj potrebujejo in jim ustreza, ter njihove najljubše partnerje. Te kombinacije bi potem, tako kot gnojenje z gnojem, selila po vrtu v triletnem krogu. Če uporabljate druga gnojila, bi združila v eno skupino tiste vrtnine, ki jih gnojimo močno – požrešnice, v eno tiste, ki gnojenja ne potrebujejo, preostale pa seveda v vmesno. Vsaki bi poiskala, ali pa tudi ne, njene najljubše sosede, nato pa za prve gnojila s polnim priporočenim odmerkom, za zadnjo skupino ne bi gnojila, za vmesno pa s polovičnim odmerkom.

Pri kolobarju upoštevajte predvsem tisto vrtino, ki je bila na gredi dlje časa, celo poletje. Vrtnine s kratko rastno dobo (redkvica, solata) se vse nikakor ne morejo iziti, zato niti ne poskušajte.