V vrtu in sadovnjaku škropivo iz njivske preslice uporabljamo proti vsem vrstam plesni, rji, škrlupu, pa tudi prosti pršicam in rdečim pajkom. Škropimo rastline in tla pod njimi, priporočljivo je enkrat na teden. Obnese se tudi preventivno škropljenje, ki krepi rastline. Koristne učinkovine so kremen (oz. silicij), flavonidi in saponini.

Nevarnost zamenjave z močvirsko preslico

Njivska preslica (Equisetum arvense) je trajnica. Zgodaj spomladi poženejo iz globoke, členaste korenine nerazvejena plodna stebelca, ki so rjavkaste barve. Na vrhu teh se razvijejo trosovniki in kakor hitro trosi dozore, plodni poganjki odmrejo. V začetku poletja korenina ponovno požene, tokrat zelena neplodna stebelca, ki so kolenčasta in votla. Iz kolenc stebla rastejo dolgi igličasti listi, ki so na koncu manjši in obrnjeni navzgor. Njivsko preslico poznamo predvsem kot trdovraten plevel, ki ga je težko zatreti. Tako je tudi ni težko najti, kajti raste ob njivah, po vlažnih in peščenih travnikih močvirjih, jarkih. Zaradi nevarnosti zamenjave z močvirsko preslico se je pri nabiranju priporočljivo izogibati močvirnatim travnikom. Strupene sorodne vrste preslic imajo v nasprotju z njivsko hkrati obe vrsti stebel ali pa klase na steblih z vejicami.

Recepti za škropivo

Recepti za pripravo presličnega pripravka za varstvo rastlin najpogosteje navajajo, da 1 kg sveže ali 150 g posušene preslice namočimo čez noči v 10 litrih vode. Zjutraj poberemo preslico in jo skupaj z delom nastale tekočine kuhamo. Počasi naj vre 30 minut. Vse skupaj pokrito ohladimo in primešamo preostanek tekočine. Nastalo tekočino razredčimo v razmerju 1:5. Precedimo in ob sončnem vremenu poškropimo prizadete rastline. Če prvo škropljenje ni učinkovito, postopek ponovimo. Dobre rezultate dosežemo tudi, če škropivo mešamo s škropivom iz kopriv v razmerju 1:1.
V biodinamičnem kmetijstvu je pripravek iz njivske preslice znan kot preparat 508, ki uspešno uravnava težave z glivicami. V gradivu Društva za biološko-dinamično gospodarjenje Ajda se pučimo, da njivsko preslico nabiramo na dan za plod v času, ko je Sonce pred ozvezdjem Leva. Tako pišejo: "Koncentracija kremena v rastlini je takrat že visoka. Porežemo ves nadzemeljski del rastline. Posušena rastlina naj bo še zelena. Čaj pripravljamo tako, da približno 10 dag suhe njivske preslice damo v 10 l hladne vode, pustimo da zavre in vre še približno eno uro. Ta količina naj bi zadoščala za 10 arov površin. Ko čaj odcedimo, lahko skuhano njivsko preslico namočimo v vedro in jo, ko razpade, uporabimo na enak način kot sveže kuhan čaj. S čajem škropimo vse površine zgodaj spomladi, februarja ali marca. Za napad glivic občutljive kulture, kot so krompir, paradižnik, kumare, buče škropimo preventivno po vsakem obilnem deževju v času okrog polne Lune. Več dni zapored proti večeru škropimo katerokoli kulturo, tako poljščine kot vrtnine, če opazimo pojav glivic. Škropimo rastline in tla pod njimi. Njivsko preslico uporabljamo odmerjeno, prepogosta uporaba ali prevelika koncentracija škoduje strukturi tal."

Preslica v domači lekarni

Njivska preslica kot diuretik žene na vodo. V ljudski medicini tudi ustavlja krvavitve ter tako kot druga zdravila z vsebujočimi silikati pomaga zdraviti tuberkulozo, uporablja pa se tudi pri shujševalnih dietah, ker naj bi krepila presnovo in delovanje ledvic. Fitoterapevti pogosto priporočajo preslico pri lomljivih kosteh in krčih. Kopeli z dodatkom njene izlužnine naj bi celo pomagale pri zlomljenem hrustancu in ploskih nogah, ob ozeblinah prstov na rokah in nogah, kostnih zlomih ter revmi in putiki. Zdravilo je sestavina mnogih zeliščnih mešanic z diuretičnim učinkom in za znižanje krvnega tlaka, izvlečki pa gotovih pripravkov, pri nas kapljic za ledvice in mehur. Preslica in njeni izdelki se na veliko rabijo v kozmetiki proti gubam, modricam in celulitisu.