Rodni brsti – Na poganjkih se oblikujeta dve vrsti brstov, listno-lesni, iz katerih zrastejo listi ali nov poganjek, in cvetni, ki po uspešni oploditvi rodijo. Brsti se pri različnih sadnih vrstah razlikujejo, poznavanje cvetnih oz. rodnih brstov (ti so bolj okrogli in nabiti od listno-lesnih) pa je pogoj, da drevo pravilno obrežemo in na njem pustimo dovolj cvetnega brstja. Ena od oblik rodnih brstov pri jablani in hruški je tudi rodna pogača bolj grčaste zverižene oblike, ki rodi vsako leto (a). Pri breskvah (b) so vzdolž mladike nanizani po trije brsti skupaj, debelejša stranska sta cvetna, srednji pa je listni. Na češnjah sta značilni obliki rodnih brstov majska kitica in rozeta (c).

1. Rezanje na čep – To je način izrezovanja odvečnih poganjkov, ki jih ne odrežemo do osnove, temveč pustimo od 5 do 10 cm dolg štrcelj, čep. Uporabljamo ga pri breskvah v spodnjem delu drevesa (do višine 1,5 metra) in češnjah. Pri češnjah s tem preprečujemo, da bi na reznem mestu poganjek začel trohneti v notranjost. V spodnjem delu breskev na čepe odrežemo vse odvečne poganjke, tudi enoletne, ker bodo prihodnje leto le iz njih zrasle mladike. Te pri drugih sadnih vrstah poganjajo iz spečih očes na lesu, pri breskvi pa ta pri poganjkih, starejših od dveh let, zamrejo, zato si pomagamo s čepi. Le na Primorskem, kjer je več sonca, ohranijo speča očesa tudi v spodnjem delu drevesa trajno aktivnost. Iz čepa zrastejo od dve do štiri precej pokončne mladike, ki že naslednje leto rodijo. Pokončna smer rasti poganjkov iz čepa je razlog, da se pri drugih sadnih vrstah čepom izogibamo. Bolj pokončno rastoči poganjki se namreč pod obtežitvijo radi odlomijo pri osnovi.

2. Odvajanje, spodrezovanje – Odvajanje je temeljni način odstran­jevanja poganjkov (vejic in vej) na drevesu. Nikoli jih ne odrežemo kar na sredi, temveč tik za primernim stranskim poganjkom. Izberemo čim bolj vodoravnega. Zlasti ne krajšamo mladih poganjkov s cvetnim brstom na koncu. S spodrezovanjem pa prikrajšujemo k tlom povešene poganjke tako, da jih odvedemo na vodoravnega, ki je bliže deblu. Povešanje vej je značilnost starejšega lesa, tanjši poganjki se povesijo tudi zaradi pridelka. Fotografija prikazuje spodrezovanje.

3. Čiščenje hrbta in ribja kost - Od stranskih poganjkov najprej odstranimo navpične, ki izraščajo iz hrbta in spodnje strani veje. Izrežemo jih do osnove, ne puščamo štrcljev, saj bi iz njih pognalo še več navpičnih šib. Navpični poganjki bujno rastejo, porabijo veliko hrane, vendar imajo malo rodnih (cvetnih brstov). Puščamo pa vodoravne bočne. Če jih je preveč, jih razredčimo na 10 do 15 cm. Vodoravni poganjki rastejo počasi in tvorijo rodno brstje. Dokler poganjki ne olesenijo, jim lahko pomagamo v vodoraven položaj z upogibanjem in privezovanjem ob količek. Takšni odprti koti izraščanja prenesejo veliko obtežitev.

4. Vodoraven rodni les – Pri jablani in hruški so vodoravne ogrodne veje, obraščene s kratkimi poganjki, ki imajo na koncu cvetni brst, idealna osnova rodnosti. Ti na fotografiji zrastejo le nekaj milimetrov na leto. Vodoravni položaj vej dosežemo s privezovanjem ob količek, delno pa jih upogne še teža pridelka.

5. Rez na prstan in zažagovanje - Premočni poganjki so tisti, katerih premer presega polovico premera veje ali debla, iz katere izraščajo. Porabijo preveč hrane, zato jih izrežemo. Če želimo, da bi na istem mestu zrasel nov poganjek, ga odrežemo na prstan: škarje položimo vodoravno, v zgornjem delu od poganjka ne ostane nič lesa, v spodnjem delu pa prav malo. Iz tega mesta zraste nov poganjek. Največkrat nam ga zaradi odprtega kota ni treba upogibati. Prstan vidimo na levi strani fotografije, levo nad njim pa je zažagano mesto nad spečim očesom. Zažagovanje pripomore, da dobi speče oko več hrane, zato iz njega zraste nov poganjek. Dobrodošlo je tam, kjer je v krošnji vrzel in si želimo novo ogrodno vejo. Z zažagovanjem moramo pohiteti do začetka marca. Drobnih vodoravnih črtic, lenticel, ki so nekakšne krastice na lubju, ne zamenjujmo s spečimi očesi! Speče oko je tudi mesto, s katerega smo v preteklosti poganjek izrezali.