Nekatere bodo namenjene prezimljenju in spomladanskemu pridelku, druge bomo pobirali še letos. Med njimi je tudi nekaj takih, ki jih manj poznamo, a so zanimive in uporabne. Puščanje nezasajenih gredic je namreč najslabše ravnanje z zemljo. Tako jo izpostavimo, z živim svetom, ki jo naredi rodovitno, vred, vsem vremenskim ujmam. Zaradi tega se lahko težave iz letošnjega leta (zbijanje zemlje, fiziološke motnje nekaterih vrtnin) prenesejo tudi v prihodnja leta.

Do konca avgusta kapusnice

Kapusnice oziroma križnice so vrtnine, ki nas bodo najbolj pripravile na zimske vremenske razmere. Če boste uživali dovolj križnic (črna redkev, redkvica, repa, koleraba, cvetača, brokoli …), bo zagotovo manj zdravstvenih težav, ki jih prinaša predvsem prehod v zimo.

Žal je za setev črne redkve, repe in podzem­ne kolerabe že prepozno. Še vedno pa lahko posejete mesečno redkvico. Najbolje je, da zanjo izkoristite prostor med vrsticami solate. Nikakor naj vas ne premami, da bi zanjo dodatno pognojili. Gredico samo prerahljamo. Letos je še to težava, saj je zemlja ves čas izredno mokra. Vendar se kakšno primerno popoldne vseeno najde. Ljubitelji cvetače in brokolija lahko do konca avgusta posadite njune sadike, za setev pa velja, da je smiselna še v prvem tednu avgusta. Ni pa še prepoz­no za vzgojo sadik in presajanje nadzemne kolerabice. Prav škoda se mi zdi, da mnogi vrtičkarji ne izkoriščajo preprostosti te zelenjadnice. Zelo hitro pridelamo primerno velik gomolj, zato tudi škodljivci navadno niso težava.

Kapusnice so malo bolj požrešne kot redkvica ali redkev. Vendar je letošnje vreme poskrbelo, da se tudi iz organske snovi, s katero smo z leti obogatili tla, sprošča veliko hranil. Dodatnega gnojenja ne priporočam, če ste za glavni posevek, tisti, ki je rasel poleti, gnojili. Lahko pa izrabite še dobro sožitje med stročnicami in kapusnicami in jih posadite v mešanem posevku. Pazite le, da bo za oboje dovolj prostora. Torej: med sadikami cvetače in brokolija naj bo v vrsti za prvo vsaj 50, za drugega pa 40 cm prostora. Med vrstami pa pustimo 80 cm, vendar po sredini posejemo nizki stročji fižol. Seme fižola pred setvijo čez noč namočimo v kamiličnem čaju, če ni razkuženo. Sadike nadzemne kolerabice pa lahko posadite ob vrstice paprike, če je dovolj prostora, morda ob vrstice visokega fižola, lahko tudi med nizki fižol, vendar samo ob robu, da je ta ne zaduši.

Še na rukolo ne smemo pozabiti. Letos tudi poleti ni imela večjih težav, kljub vsemu pa je predvsem jesensko-zimska vrtnina. Divja rukola, dvoredec, pogosto brez težav prezimi in ga lahko porežemo še spomladi. Navadna rukola sicer ne prezimi, vendar bo v jesenskem času obilno rodila, saj je z malo sreče ne bodo ovirali škodljivci. Posamezne luknjice na listih pa naj vas pretirano ne motijo, saj niso »strupene«. Lastniki rastlinjakov naj jo sejejo vanj za zimsko rezanje.

Peteršilj, blitva in korenček za zimo in zgodnjo pomlad

Čeprav prezimita tudi spomladi posejana blitva in peteršilj, je smiselno, da ju do konca avgusta posejemo še enkrat. Peteršilj sicer ne bo naredil velikih korenov, listja pa bo še dovolj. Če ga posejete v lonec, ki bo stal na svetlem in hladnem (ne mrzlem) prostoru, boste liste obirali pozimi. Tudi blitva bo nekaj listov naredila še pred zimo, predvsem pa vas bo krepčala spomladi.

Blitvo sejemo v vrstice, ki so 50 cm narazen, v vrsti pa jo počasi, postopoma redčimo na 30 cm. Preredčene rastline seveda pojemo, jih ne zavržemo. Prav posebej se mi zdi primerno, da blitvo posejemo v rastlinjak. Z ene rastline blitve lahko dobite več listov kakor iz manjše grede špinače. Pa še bolje prezimi kot špinača in manj težav z boleznimi in škodljivci ima. Paziti je treba le, da na gredi, kamor jo sejemo, vsaj tri leta nismo imeli špinače ali rdeče pese, ker so si te vrtnine med seboj v sorodu.

Peteršilj posejemo v vrste 30 cm narazen. Lahko pa pustimo tudi 40 cm in potem med vrstice oktobra česen, ali še bolje, v začetku oktobra čebulček, vendar samo za mlado čebulo. Lahko pa tudi posejemo izmenično vrstico peteršilja (ali korenčka) in vrstico čebulnega semena. Vrstice naj bodo 30 cm narazen. Prav tako lahko posejemo korenček. Peteršilj in čebula ne bosta imela težav pri prezimljanju, korenček pa lahko v muhasti zimi, v kateri se pogosto izmenjujeta mrzlo in toplo vreme, pomrzne. Za korenček je prepozno na višjih nadmorskih višinah (nad 500 ali 600 m). Če ga sejemo izmenično s čebulo, se odločimo za sorti nansen, flakkee 2 ali katero drugo poznejšo sorto. Z malo sreče pa bi sorta pariški v topli in suhi jeseni dozorela še pred zimo. Sorto pariški lahko sejemo celo nekoliko bolj skupaj, na 25–30cm. Takšno setev lahko kombiniramo s setvijo mesečne redkvice. Posejemo najprej seme korenčka, nato pa v isto vrstico na redko (10–15 cm) še seme mesečne redkvice. Tako bodo vrstice hitro vidne in opazne, lahko boste odstranjevali plevel in rahljali prst. Ob vzniku bo redkvica tudi zmehčala zemljo in bo seme korenčka lažje in hitreje kalilo. Enako velja za peteršilj.

Peteršilj in korenček tik pred zimo rahlo ogrnemo z zemljo, na gredico korenčka, kjer ni čebule, pa nasujemo 20-centimetrsko plast listja ali slame. Blitva bo prezimila tudi brez pomoči.

Zimski tolščak

Zimski tolščak (Claytonia perfoliata syn. Montia perfoliata Donn ex Willd) je na mraz odporna listnata zelenjava. Raste sicer vse leto na senčnih, vlažnih legah. Poleti ga zato sejemo v senco višjih rastlin ali v lonce na senčni terasi. Listi so nevtralnega, svežega okusa, rahlo odebeljeni. Tolščak lahko nadomesti motovilec. Odličen je, ker dobro pokrije gredice in tako pozimi varuje zemljo pred nevšečnostmi, ki jih prinaša zimsko vreme. Je rozetasta rastlina z manjšimi, zelenimi, srčastimi listi, ki jih uživamo v solati ali jih kuhamo kot špinačo. Obrezujemo čim mlajše liste, užiten in predvsem zelo dekorativen pa je tudi cvetoč tolščak. V zimski prehrani je dober tudi zato, ker vsebuje veliko vitamina C, poleg železa pa tudi magnezij.

Sejemo ga na senčne grede, prav posebej pa svetujem setev v rastlinjake. Zemljo samo rahlo, plitvo prerahljamo, seme posejemo, zalijemo in to je vse. V zaščitenem prostoru je zalivanje seveda potrebno. Prvi pridelek lahko pričakujete že mesec dni po setvi. Je prezimna rastlina, zato ga režemo tako jeseni kot potem še spomladi. Ne potrebuje veliko prostora, sejemo v vrste, med katerimi naj bo od 10 do 20 cm, v vrsti pa na gosto. Spomladi sejemo v senco paprike, paradižnika ali bučnic, jeseni pa dobrih sosedov nima, vendar tudi sovražnikov ne.

Kako ravnati z že posejanimi prezimnimi vrtninami

Por je treba konec avgusta pokriti ali visoko ogrniti z zemljo. Tako ga zavarujemo pred porovo zavrtalko, ki je postala zanesljiv jesenski škodljivec čebulnic. Prekrijemo ga lahko z agrokopreno, vendar je treba paziti, da nima lukenj. Tudi v zemljo jo je treba zakopati, da se odprtine ne pojavijo med grudami zemlje. Veliko bolj zanesljive so primerne zavese. Ponekod jih še lahko kupimo na kilograme, uporabimo pa jih lahko večkrat. Nekateri uporabijo kar mreže proti insektom, ki jih nameščamo na okna. Zelo smiselno je, da vse prekrivke namestimo na oporo. Por ostane prekrit vse do prvega mraza.

Na vrtu prezimita tudi brstični in listnati ohrovt. Do pozne jeseni vaše pomoči ne potrebujeta. Smiselno je, da ju konec oktobra ali novembra ogrnemo z zemljo, da se rastline ob močnejšem snegu ali vetru ne bodo tako hitro prevrnile. Lahko jih privežete tudi ob močnejši kol. Glede ravnanja z brstičnim ohrovtom krožijo med ljudmi različna navodila. Nekateri odščipnejo vrh, drugi trgajo liste. Ne enega ne drugega ne svetujem, če želimo dolgo v jesen in celo pozimi obirati brste. Listi jih varujejo pred mrazom, predvsem pred zatekanjem vode vanje v primeru snega. Odščipnjen vrh pa pomeni, da bodo brsti dozorevali hkrati. To naredimo le, če potrebujemo veliko brstov naenkrat. Vendar mora biti takrat že hladno, prvi brsti pa morajo biti jasno vidni in razviti. Če bo pretoplo, bomo namesto čvrstih brstov dobili rozete.

Letni in zimski radiči

Mnogi me tudi sprašujejo, kako ravnati z zimskim radičem. Ker opažam, da ljudje vedno manj vedo, kaj pomeni ta izraz, naj povem, da so to sorte radiča za prezimovanje, katerih mladi listi so celo poletje primerni za uživanje, glave, kakršne vidimo na slikicah semenskih vrečic, pa nastanejo šele po zimskem mrazu. Listov letnih radičev pa ne režemo, čeprav so bili letos resnično bujni in so mnoge motili. Prezimni radič pred začetkom zime (oktober, november) ogrnemo z zemljo. Pred tem odstranimo vse velike, poškodovane, obolele liste. Pustimo samo srček z nekaj večjimi listi. Z zemljo nato ogrnemo tako, da gledajo iz nje samo sredice, prekrite z nekaj listi. To ogrinjanje ni nujno potrebno, povzroči le, da bomo spomladi dobili strnjene glavice namesto rozet. Nujno pa je, da pred zimo zemljo ob rastlinah prerahljamo in odstranimo vsaj vse obolele liste.

Prave prezimne sorte sejemo od konca junija pa do sredine julija. Najbolj poznana sorta je verona, mnogi imajo radi tudi ožje in višje rastline sorte treviški. Obe sta spomladi rdeči, v letu setve pa so njuni listi običajno precej bujni, a zeleni z redkejšimi rdečimi lisami, pegami. Prav gotovo ne bi smel na nobenem vrtu manjkati tržaški solatnik. To je prezimna sorta radiča, ki ima v letu setve mehke, zelene liste. Mladi so svetli, niso kos­mati, grenčina pa je odvisna od zalivanja. Nekoliko starejši postanejo rahlo kosmati in pogrenijo, posebno v suši. Brez težav prezimi in spomladi nas razveselijo nežne, svetlo zelene rozete. Nekaj posebnega je sorta, katere listi spominjajo na regrat. Je tudi najbolj podobna predniku radiča, divji cikoriji, govorim seveda o katalonskem radiču. Tega običajno na Primorskem uživajo kuhanega, seveda pa je prav dober tudi svež.

Letne sorte radiča sejemo v juniju in juliju in naredijo glave vse še v jeseni, nekatere pozno, nekatere bolj zgodaj. Najbolj poznana letna radiča sta zagotovo rdeči, glavnati palla rosa in »štrucasti« svetlo zelen pan di zuchero. Zdaj je na našem trgu seveda veliko semena tujih semenarskih hiš, zato se pojavljajo tudi nove sorte. Tako pogosto naletimo na rdeč glavnati radič sverto, pa zelen, ovalen milanski radič. Zelo dolgo v zimo zdrži sorta z okroglimi glavami palla bianca. Pomembno je le, da naredi glavo še v letu setve. Mnogi pa se sprašujejo, kaj pomenijo številke, ki so se pred leti pojavile za imenom sorte. Te številke pomenijo, da gre sicer za sorto, ki je navedena na vrečici, vendar številka pomeni različen čas dozorevanja. Nizke številke pomenijo zgodnje sorte, pozne pa tudi sorte z daljšo vegetacijo.

Nekakšna prehodna sorta, ki pa bi še vedno bolj sodila k letnim, kakor k zimskim sortam radiča, je castel franco. Ta prenese veliko nizkih temperatur, vendar v pravi, ostri zimi ne prezimi. Odvisno od setve se zane sredica beliti že pozno jeseni v novembru in glave se polnijo včasih tudi do februarja in dlje. Je tudi izredno okusen.

Klasične prezimne vrtnine

Začenja se tudi setev prezimnih vrtnin, nekatere pa ste že posejali.

Setev motovilca se lahko začne v sredini avgusta, letos pa je uspešno kalil celo že v zelo zgodnjih setvah. To je dokaz, da ga vročina res zelo moti; v vročih dneh je treba setve senčiti. Poskusite se navaditi in tudi motovilec sejati v vrstice. Te so lahko 20 cm narazen. Samo tako boste posevek lahko ves čas rahljali, pa tudi odstranjevanje plevela je veliko lažje. Če se pojavi pepelasta plesen, uporabite pripravek iz preslice ali sojin lecitin. Predvsem pa posevek takoj prerahljajte.

Septembra je že čas za setev prezimnih sort solat, saj ne vemo, kdaj nas lahko preseneti zima. Najlepše namreč prezimi solata s petimi listi. V dolgi jeseni bo septembrska setev prezgodnja, a nič zato. Zimske solate ne pridelujemo iz sadik, bolje prezimi neposredno sejana. Vendar naj bo posejana v vrstice. Tako boste spomladi lažje prerahljali posevek in ga opleli. Tudi rastline se bodo enakomerneje razvijale. Razsadite, presadite jih šele spomladi. Posejte različne sorte, čeprav izbira ravno ni velika. Posamezne sorte spomladi različno uidejo v cvet. Še bolj boste zagotovili postopno dozorevanje solate tako, da po prvem spomladanskem okopavanju z agrokopreno prekrijete samo del gredice. Če imate na razpolago še tunel in folijo, prekrijte del gredice na tak način. Najprej bodo dozorele glave solate pod folijo, nato tiste pod agrokopreno, šele nazadnje pa nepokrite. Če prekrijete celo gredico, bo večji del teh rastlin ušel v cvet. Med letom lahko uhajanje v cvet preprečujemo tako, da postopoma sadimo solato, pri zimskih solatah pa le deloma z različnimi sortami, bolj pa tako, da prekrivamo samo del gredice.

Jesen je sicer bolj namenjena spravilu pridelka, a setve še zdavnaj niso končane. Najslabše za zemljo so prazne gredice. Namesto vrtnin lahko posejte rastline za zeleni podor. Samo da tla ne ostajajo gola.