Kaj pravzaprav vpliva na odpadanje listja? To se najprej obarva, začetek tega procesa se začne takrat, ko se jeseni začne krajšati dan. Nanj vplivajo temperatura zraka, padavine, prehranjenost rastlin, zaradi česar je lahko vsaka jesen po času obarvanja, intenzivnosti jesenski barv in času odpadanja listja drugačna. Po podatkih Agencije za okolje je v zadnjih dveh desetletjih nastop jesenskega rumenenja kasnejši, kar lahko pripišemo spreminjajočemu se podnebju. Tudi za dolžino odpadanja listja ni pravila, lahko traja 14 dni ali pa le nekaj ur. Pospešijo ga namreč nizke temperature zraka in slane. Ob močnih jesenskih vetrovih lahko listje z dreves odpade v nekaj urah.

Ljubiteljski sadjarji se pogosto sprašujejo, ali lahko ob napovedi nenadne jesenske ohladitve in zgodnjega snega kako pospešijo odpadanje listja in preprečijo lom vej zaradi obtežitve s snegom. Po besedah Romana Mavca, vodje poskusnega sadovnjaka Kmetijskega inštituta Slovenije na Brdu pri Lukovici, je najbolje, da sneg s še olistanih vej sproti otresamo z leseno lato ali dolgo fižolovko. Z mladih drevesc, od eno- do triletnih sadik, pa lahko listje pred napovedjo sneženja oberemo ročno. Če smo z upogibanjem vejic poskrbeli, da so iz debla izrasle v želenem čim širšem kotu, se nam tudi sicer ni treba bati lomljenja, saj so dovolj trdne. Za lom pod obtežitvijo so bolj občutljive veje, ki rastejo kvišku pod preveč ostrim kotom.

Sneženje utegne biti nevšečno le v primeru, da smo v tem času odsotni, pravi Roman Mavec. Resda bi v določeni meri odpadanje listja pri sadnem drevju pospešili z jesenskim škropljenjem z bakrovimi pripravki, vendar ga v domačih sadovnjakih ne priporoča. Da bi se pokazal učinek, bi ga morali ponoviti večkrat. Če se odločimo za zaščito sadnega drevja s tovrstnimi fungicidi, potem je priporočljiveje, da jih uporabimo v pomladnem času. Pri uporabi bakrovih pripravkov (dopustni so tudi pri ekokoškem sadjarstvu) se je treba namreč dosledno držati omejitev, še razloži Roman Mavec.