Približno mesec dni po obiranju – toliko traja, da se hrana iz listov preseli v korenine – suhe rozge odrežemo povsem v tla, tako da ne puščamo štrcljev. Izrojene rozge na nadaljnjo rast namreč nimajo nobenega vpliva, lahko pa zelo škodijo zdravstvenemu stanju rastline. Malinova sušica se namreč s suhih poganjkov izredno hitro preseli na mlade, letos zrasle rozge – njen napad bo najbolj očiten prihodnjo sezono, ko se bodo letošnji poganjki spremenili v rodne rozge. Pri velikem zagonu bolezni se utegnejo rastline, ki so sicer bogato obložene s plodovi, tik pred obiranjem posušiti.

Malinovo sušico, ki je glivična bolezen, spoznamo na mladih poganjkih po modrovijoličastih pegah okrog pecljev ali brstov. Na rodnih poganjkih okuženi del lubja odstopi, razpoka in postane sivkaste barve. Brsti se slabo razvijajo, porumenijo in odpadejo. Sušica se zlasti rada pojavlja v zanemarjenih in pregostih nasadih, manj so v nevarnosti zračne in dobro oskrbovane rozge, k čemur pripomore tudi ustrezna rez oziroma redčenje. Ko namreč izrezujemo letos izrojene poganjke, hkrati razredčimo še letošnje. Pustimo vedno najlepše. Če imamo maline ob žični opori, bo na dolžinski meter zadostovalo od 10 do 12 letošnjih.