Del rodnega lesa seveda pri rezi odstranimo. S tem v bistvu opravimo prvo redčenje bodočih plodov, pozneje pa se bodo cvetovi in plodiči preredčili še sami. Če bi na drevesu pustili vse rodno brstje, bi rodilo preveč plodov, zanje bi porabilo veliko hrane, zaradi česar bi bil njegov rodni potencial naslednje leto šibkejši. Če bi odstranili preveč rodnega brstja, pa bi drevo pretirano raslo. Z obrezovanjem skozi več let se naučimo rast in rodnost prav uravnati, pravi vodja poskusnega sadovnjaka Kmetijskega inštituta Slovenije Roman Mavec, po katerem povzemamo ta priporočila.

Pri jablanah in hruškah (torej pečkarjih) se klasični rodni brsti razvijejo na 3-letnem lesu, kar pomeni, da se bo poganjek, ki bo zrasel letos, z zasnovami cvetnih brstov obdal v drugem letu (to velja predvsem za vodoravno rastoče oz. v ta položaj upognjene poganjke), tretje leto pa se bodo iz cvetnih brstov razvili plodovi. Poleg cvetnih brstov so na poganjkih tudi lesno-listni brsti. Začetniki med ljubiteljskimi sadjarji se lesno-listni brst naučijo kmalu razlikovati od cvetnega, saj je manj okrogel in bolj stisnjen ob poganjek, malce teže jim gre od rok prepoznavanje starejših, bolj zveriženih oblik rodnega lesa.

Kaj pri jablanah in hruškah rodi?

Brstič je od 3 do 5 cm dolg poganjek, ki ima na koncu cvetni, ob straneh pa speče brste.

Precej daljša od brstiča je brstika, do dobrih 10 cm dolg poganjek, prav tako z rodnim brstom na koncu.

Rodna šiba je podobna brstiki, vendar je daljša – tako pravimo do 30 cm dolgemu poganjku s cvetnim brstom na koncu.

Na prvi pogled bolj nenavadni sta rodna pogača in zverižen rodni les. Prvi izraz uporabljamo za nekakšno odebelitev, iz katere poženejo brstiči in brstike. Na tem mestu drevo ohranja rodnost več let, ponavadi pa je na odebelitvi dobro vidno mesto, na katerem je bil preteklo leto pritrjen pecelj plodu. Še starejša oblika je zverižen rodni les, ki nastane iz več kratkih poganjkov, na koncu katerih so cvetni brsti, vmes pa je še kakšna rodna pogača. Pogost je zlasti pri hruškah. Vseh pet oblik predstavlja kratek les.
V nasprotju z njimi so poganjki, daljši od 30 cm, večinoma zaključeni z lesno-listnim brstom. Medtem ko kratkih lesov ne izrezujemo, saj niso problematični, ker bodo rodili in ne bodo osenčevali drugih vej, daljše poganjke bodisi v celoti odstranimo, če izraščajo s hrbta veje, ali pa jih uporabimo za odvajanje in celo upogibanje v vodoraven položaj (če izraščajo s strani ali spodnje strani veje). Ko poganjke odstranjujemo, jih izrežemo do osnove in ne puščamo štrcljev.

Zakaj opogibamo poganjke

Ko poganjek upognemo, se njegova nadaljnja rast upočasni, na najem pa se zasnove brstov spremenijo v cvetne brste (to je povezano z dotokom hranil in s hormoni). Z upogibanjem poganjkov (nikoli jih ne upognemo v loku) poleg tega ustvarimo odprte kote, pod katerimi veje izraščajo iz debla. Bolj so odprti (niso ostri), manj se bodo lomili pod težo pridelka ali snega.

Ta načela moramo upoštevati pri vseh velikostih dreves – zakonitosti so enake ne glede na to, na kakšni podlagi rastejo, razlika pa je v tem, koliko življenjskega prostora moramo drevesu nameniti za zmerno rast in zmerno rodnost. Pred obrezovanjem moramo vedeti, koliko prostora potrebuje drevo glede na vrsto in glede na kombinacijo podlage in sorte, uporabljene za žlahtni del. Na vrtu bomo tako za jablano, ki raste na šibki podlagi M 9, potrebovali vsaj 2 m premera, za jablani na srednje bujnih podlagah MM 111 in MM 106 4,5 metra, drevesu, cepljenemu na sejanec, pa moramo zagotoviti tudi do 10 m premera. Če bomo hoteli drevesa z rezjo glede na ta premer ožati, nam bodo samo še bolj rasla v višino, enako se bo zgodilo, če jih bomo pretirano nižali – prekomerna rast pa seveda pomeni manjšo rodnost.

Kolikšen letni prirast?

In kdaj vemo, da drevo po rezi ni pretirano zraslo? Primeren prirast poganjkov v eni rastni dobi je od 60 do 70 cm, več pomeni pretirano bujno rast. Možni razlogi, da se je to zgodilo, so poleg pretirane rezi še to, da se je izredno dobro ukoreninilo, da lani ni bilo pridelka, da je posajeno pregloboko, s čimer je podlaga izgubila svojo funkcijo, ali da smo pretirano gnojili z dušikom.