Izjema so mlade sadike, ki se šele privajajo na rastišče, in tiste vrste in sorte, ki smo jih posadili na zanje manj primernem rastišču, legi in območju. Kjer so rastline še vedno olistane, listje odstranimo z vej in ga koristno uporabimo za zaščito občutljivejših trajnic ali kompostiramo.

Dokler tla niso zamrznjena, lahko še gnojimo z mineralnimi in organskimi gnojili, ki jih razporedimo po tleh po navideznem obodu krošnje, hkrati pa preverimo še zaščito pred divjadjo. Navadna vrtna tla so v nasprotju s tistimi, na katerih je intenzivno gojeni sadovnjak, veliko bolj zdrava in rodna, zato je lahko gnojenje celo nepotrebno. Predvsem to velja za mineralne mešanice, ne pa tudi za kompost in druga organska gnojila, ki so hrana tako za rastline kot življenje v tleh. Za to ni potrebna strokovna analiza tal, temveč le spremljanje dogajanja čez leto, kot je barva listja, intenzivnost rasti in seveda kakovost ter količina pridelka.

V shrambi sadje z različno sposobnostjo skladiščenja shranjujemo v ločenih prostorih, če tega nimamo, si lahko pomagamo tudi tako, da ga damo v plastične in na drobno preluknjane vrečke ali pa pokrijemo skupino zabojev in jih tako ločimo od preostale ozimnice. S tem bomo podaljšali trajnost tako sadju kot krompirju, pri katerem je pogost problem kaljenje gomoljev. Pridelek redno pregledujemo in sproti odstranjujemo plodove z znaki bolezni, vse poškodovane pa hranimo ločeno in jih porabimo najprej.