Sanacija zanemarjenih dreves: Predvidljiv 
odziv drevesa 
na rez

Sanacija zanemarjenih dreves: Predvidljiv 
odziv drevesa 
na rez

Z rezjo sadnega drevja ne odstranjujemo le odvečnih poganjkov, poškodovanih ogrodnih vej ali tistih, ki so nam napoti, temveč tudi spodbujamo novo rast na želenem mestu. Splošno pravilo je, da več ko odrežemo, bujnejši bodo novi poganjki, podobno kot pri vrtnicah. Takšen odziv rastlin izkoriščamo tako pri vzgojni rezi drevesca, s katero mu v prvih treh letih določimo obliko, kot pri sanaciji starejših dreves, s katero popravljamo zamujeno ali jih pomlajujemo.

Po nasvet, kako urediti obliko, hkrati pa spodbuditi rodnost češnje, višnje in vinogradniške breskve, ki doslej še niso dale pridelka, in ukrotiti bujno krošnjo bralkine jablane smo se odpravili k Romanu Mavcu, vodji poskusnega sadovnjaka Kmetijskega inštituta na Brdu pri Lukovici. Čeprav fotografijam obstoječega stanja niso bili priloženi podatki o lastnosti sort in podlag, na katere so cepljena drevesa, je bilo bistveno mogoče razbrati. Naš sogovornik je nasvet o načinu letošnje rezi pospremil z razlago o predvidljivem odzivu drevesa in ga dopolnil s priporočilom, kako ravnati v prihodnjih letih. Podobni primeri namreč v ljubiteljskih vrtovih niso osamljeni.

Cilj sanacije

Ne glede na to, ali gre za sanacijo mladih ali starejših dreves, s katerimi nismo zadovoljni, moramo najprej opredeliti cilj, ki ga želimo doseči. Ker najbrž gojimo sadna drevesa zaradi pridelka in tudi zaradi všečnega videza na vrtu, se je smiselno odločiti o višini debla do prvih ogrodnih vej, višini drevesa in širini krošnje (okvire jima postavlja podlaga, na katero so cepljena) ter obliki, pravi sogovornik. Višina debla oziroma prve etaže vej naj bo po njegovih besedah toliko od tal, da nam bo omogočala košnjo pod drevesom in obiranje tretjine do polovice pridelka s tal. »Morda se komu to ne zdi pomembno, a vedno naj bo naša prva misel varnost, tudi čez desetlet­je ali dve. Navsezadnje bomo morali redno spremljati rast poganjkov v krošnji in drevo vsako leto obrezati,« spomni Mavec. Če smo drevesu glede na koreninski sistem, ki ga ima v zemlji, doslej z rezjo namenili prenizko višino, nam bo to samo pokazalo z množico bohotivk, navzgor štrlečih šib v vrhnjem delu. Kako ga povišamo, je razloženo pod fotografijo jablane.

Zračna krošnja stožčaste oblike

Najbolj priporočljiva je stožčasta oblika drevesa, pri kateri so spodnje veje daljše, proti vrhu debla pa se krajšajo, kar zagotavlja dobro osvetljenost krošnje. Pri neobrezovanih sadnih drevesih je ta stožec praviloma obrnjen na glavo, drevo je dežnikaste oblike, rast novih poganjkov in s tem rodnost pa se selita proti svetlobi, na obod. Vedno mora biti naš cilj zračna, dovolj preredčena krošnja, v kateri se poganjki ne senčijo, tudi ko se olistajo. To dosežemo z enakomerno, zvezdasto razporeditvijo vej okrog debla, na posamični veji pa naj ostanejo le vodoravni poganjki, ki se na njej nizajo na 10 do 15 cm v obliki ribje kosti.

Ukrepi: rez, upogibanje, čiščenje kolobarja pod drevesom

Želene cilje bomo dosegli s sadjarskimi ukrepi, med katerimi je rez najpomembnejša, z njo pa je neločljivo povezano upogibanje poganjkov v vodoraven ali skoraj vodoraven položaj. To naredimo s privezovanjem enoletnih, še ne togih poganjkov z vrvico ob pokončno oporo drevesa. Za želeni rezultat so odločilni čas, mesto in način rezi. Kaj dosežemo s posameznimi postopki, preberite v prejšnjem prispevku Abeceda obrezovanja.

Opisani primeri sanacije imajo nekaj skup­nih značilnosti. Vsepovsod bo treba počistiti okolico koreninskega vratu dreves, odrezati koreninske poganjke, okopati in opleti kolobar pod krošnjo, če ni v sadovnjaku voluharja, ga zagrniti z zastirko, še prej pa drevo pognojiti. Morebitne koreninske poganjke odstranjujemo sproti, tako da jih s škarjami odrežemo čim bolj v tleh. Drevo izčrpavajo, skupaj z nepokošeno travo in plevelom pa ob koreninskem vratu zadržujejo visoko zračno vlažnost, ki pri neškropljenih drevesih pogosto povzroča okužbo s koreninsko gnilobo. Zaradi nje lahko drevo propade. Že okopan in s pokošeno travo zastrt kolobar brez konkurenčnih rastlin, ki bi drevesu jemale vodo in hranila, bo vidno spodbudil rast drevesc, še bolj pa pomladno dognojevanje s pestjo sadjarskega gnojila na drevo. Če dognojujemo z uležanim hlevskim gnojem ali kompostom, moramo to narediti jeseni, da se organska masa do pomladi razgradi v rastlinam dostop­na hranila, opozori Mavec.

Svetuje, da se obrezovanja in spremljevalnih ukrepov lotimo od tal navzgor, da postane položaj bolj pregleden. Opozori tudi, da moramo deblo do prve etaže vej očistiti vseh morebitnih poganjkov.

Posebnosti pri rezi sadnih vrst

Vsako od sadnih dreves, predstavljenih na fotografijah, ima pri rezi svoje posebnosti: neobrezana češnja rada sili kvišku, odvečne poganjke režemo na čepe, (od pet do desetcentimetrske štrclje), da stržen ne trohni, rane pa se najbolje sušijo, če je še tri dni po obrezovanju suho. Višnja se po rezi zelo dobro regenerira in pomlajuje. Pri breskvi speča očesa na lesu, starejšem od dveh let, do prsne višine ugasnejo, zato moramo čim prej vzgojiti spodnje ogrod­ne veje; tu spodbudi rast novih poganjkov le izrezovanje odvečnih vej na čepe. Pri starejši jablani, ki jo želimo pomladiti, pa že lahko opazimo izrazito povešanje vej s staranjem lesa – zato navzdol upognjene poganjke spod­rezujemo, kar pomeni, da jih odrežemo tik za primernim vodoravnim poganjkom.

Obilo poganjkov, ki silijo kvišku (C), kaže, da je bila jablana pred leti preveč znižana. Večino bomo izrezali do osnove (ne prikrajšujemo!), le na vsakem izmed obeh vrhov bomo izbrali en močan navpičen poganjek in ga prikrajšali v višini A. To bo povzročilo obraščanje s stranskimi poganjki, spodaj daljšimi, zgoraj krajšimi, ki bodo v prihodnosti predstavljali rodni les. Na mestih B bomo povešajoče se veje spodrezali na vodoravnejše poganjke. Poganjke na obstoječih ogrodnih vejah razredčimo, da bodo razporejeni v obliki ribje kosti. Pustimo le vodoravno ležeče. Na vsakem ogrodnem nosilcu si prizadevamo ustvariti navidezni stožec, ki ga tvorijo stranski poganjki. Širina in višina drevesa bosta okrog pet metrov.

Pred dvema letoma posajeni sadiki vinogradniške breskve izrežemo koreninske poganjke (A) in vse stranske poganjke (B) približno meter visoko, s čimer vzgojimo deblo. Kjer se deblo konča, vzgojimo prvo etažo ogrodnih vej iz štirih do šestih obstoječih poganjkov (C), ki jih upognemo. Ko se bodo odebelili, bodo predstavljali edine ogrodne veje breskve. Na njih bomo z vsakolet­nim izrezovanjem poganjkov, ki so rodili lani, na čepe, omogočili, da bodo iz njih pognale mladike. Obstoječi vrh sadike prikrajšamo na mestu D, s čimer bomo dosegli obraščanje pod reznim mestom. Letos izrasli poganki (E) bodo prihodnje leto že rodni. Obstoječi poganjki v srednjem delu drevesca so odvečni, zato jih odrežemo na 5 cm dolge čepe (G). Ti so pri izrezovanju nujni do višine 1,7 metra, više se vrh lepo obrašča tudi brez njih. Zaželena oblika drevesa je stožec, v katerem se stranski poganjki proti vrhu drevesa krajšajo. Breskev najlepše rodi na lanskih poganjkih, dolgih od 50 do 70 cm, debelih za svinčnik. Ohranjamo okopan kolobar pod drevesom (G).

Sadika češnje je bila posajena pred tremi leti. Naš cilj je deblo z več etažami ogrodnih vej. Letos na čepe odrežemo poganjke na mestih, označenih z A in A1. Najmočnejši poganjek A1 odrežemo 20 cm više, kot želimo imeti ogrodne veje (B). Ustvarili jih bomo z upogibanjem štirih do šestih najlepših poganjkov, ki bodo letos izrasli iz niže ležečih spečih očes in očes na čepih. Izberemo takšne, ki so zvezdasto razporejeni okrog debla (to je na risbi prikazano v perspektivi, sicer so vodoravni) ali jim v takšno smer pomagamo s privezovanjem. Prihodnje leto jih bomo prikrajšali za tretjino, da spodbudimo obraščanje. Z leti se bodo zdebelili v ogrodne veje. Letos bo iz mesta A1 pognal še navpičen poganjek. Prihodnje leto ga bomo odrezali meter nad spodnjo etažo vej. To bo izzvalo rast novih poganjkov (D), od katerih bomo štiri do šest spet upognili in ustvarili drugo etažo. Z mesta C bo pognal vrh. Tretje leto lahko na enak način kot drugo ustvarimo še trejo etažo. Vsako leto obvezno izrežemo koreninske poganjke in očistimo kolobar (E). Končni premer krošnje bo pet metrov.

Pri višnji porežemo koreninske poganjke in štrclje, po rezi okopljemo kolobar (A). Deblo (od 0,8 do meter visoko) očistimo. Desni vrh na mestu B v celoti odrežemo. Ob drevo 10 cm od levega kraka namestimo močan dvometrski kol, ki nam bo s privezovanjem pomagal zravnati sadiko. Za spodnjo etažo ogrodnih vej izberemo od obstoječih poganjkov štiri do šest najlepših, zvezdasto razporejenih okrog debla, in jih upognemo skoraj do vodoravnega položaja (enako kot C). Drugo leto jih bomo za tretjino prikrajšali, da se bodo obrasli. Z leti se bodo odebelili. Vrh vzgajamo iz levega kraka tako, da močan ravni poganjek prikrajšamo na mestu D, ki je meter nad spodnjo etažo. Do tam vse stranske poganjke porežemo. S tem spodbudimo izraščanje stranskih poganjkov pod reznim mestom (E, risba v perspektivi prikazuje krožno razporeditev okrog debla), iz katerih bomo ustvarili drugo etažo ogrodnih vej, in rast novega vrha. Končna velikost višnje bo do 3,5 metra, podoben je lahko tudi premer krošnje.

Deli na facebooku

Deli na drugih omrežjih

Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij DELOINDOM Logo

Zakaj imamo v uredništvu Dela in dom radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

STRINJAM SE
newsletter
onaplus logo

Prijavite se na e-novice in bodite na tekočem!

newsletter
onaplus logo

Naročite se
na OnaPlus in izkoristite
25% popust!

NAROČI SE