Težave s kaljenjem na vrtu namreč pogosto izvirajo prav iz napačnega ravnanja s semenom. Danes se mnogim ne zdi nič posebnega, saj ga lahko kupijo celo v večjih špecerijah, naročijo po spletu, in če ga niso nikoli poskusili pridelati sami, ne vedo, kaj vse je potrebno, da bo zdravo, sortno čisto in da bo dobro kalilo.

Semena nikoli ne kupujemo na zalogo, v več­ji embalaži, kot ga bomo porabili. Postarano in v odprtih, morda celo navlaženih vrečkah, ki smo jih odlagali na zemljo, izgublja kaljivost, zato ga hranimo v suhem in hladnem prostoru in sejemo v priporočenem času.

Na kaljivost vplivata starost semena in sejalec

Za shranjevanje semena je najpomembnejše, da se izognemo velikim temperaturnim spremembam, saj povzročajo nihanje relativne vlažnosti, ta pa spodbudi prebujanje semena, posebno če vrečka ni več originalno zaprta. Če se seme ni navlažilo, ga lahko shranimo tudi v dobro zaprti stekleni embalaži.

Seme je izredno občutljivo, opozori Barbara Lončar Vrhovec, strokovnjakinja za vrtnine v podjetju Semenarna Ljubljana, zato moramo upoštevati pravi čas, temperature in okoliščine setve, na kar veliko vrtičkarjev pozabi. »Star slovenski rek pravi, da suša vzame en del pridelka, moča pa dva. Zato upoštevajmo, da sezona, kakršna je bila denimo lanska, ki nam je povzročala nevšečnosti pri pridelavi vrtnin, tudi za profesionalne pridelovalce semena ni bila idealna. Kupljeno seme spoštujmo tudi tako, da ga sejemo v dovolj ogreto in pripravljeno zemljo, da bosta kaljivost in njegova vitalnost ustrezni, ne pa da nam bo šlo v nič.« Najpogostejše napake so prezgodnja setev, setev v pregreto zemljo poleti in neprimerna vlažnost prsti.

Ponudniki dajo seme v prodajo, ko je njegova kaljivost največja, zato ga je najbolje kupovati vsako leto sproti. S starostjo kaljivost pada, vendar ne pri vseh vrstah rastlin enako: že po letu dni se precej zmanjša pri mnogih začimbnicah in cvetlicah, medtem ko seme kapusnic in endivije zdrži tudi več kot štiri leta.

Osebna izkaznica semena

Na vsaki vrečici kupljenega semena najdemo v posebnem dotisku podatke, ki predstav­ljajo njegovo osebno izkaznico: v odstotkih sta izražena podatek o kaljivosti in energiji semena (bujnosti oz. hitrosti razvoja po kalitvi), datumu uporabnosti, količini pakiranja in načinu obdelave. Semena za vrtičkarje so zadnja leta večinoma neobdelana oziroma niso tretirana s fitofarmacevtskimi sredstvi (FFS), katerih namen je zaščita pred škod­ljivci in boleznimi med skladiščenjem in v zemlji. Tretirano seme mora biti na embalaži izrecno označeno. Takšna obdelava je pogostejša pri profesionalnem semenu.

Hibridi

Pri profesionalnem semenu gre deloma za drugačen sortni nabor, ki ustreza tržnim pridelovalcem. Med njim namenjenimi zelenjadnicami je veliko hibridov. Za vrtičkarsko pridelavo je največ povpraševanja po hibridnih sortah paradižnika, kumar, jajčevcev in cvetače, zato je seme nekaterih hibridnih sort na voljo tudi v majhnih semenskih vrečicah. Za hibride (njihovo sortno ime vedno vsebuje oznako F1) so značilni večja izenačenost plodov, odpornost na stresne podnebne razmere in bujnost. V nasprotju z zmotnim prepričanjem nima hibrid nikakršne zveze z gensko spremenjenimi rastlinami, gre le za seme križanca starševskih rastlin, ki imata različno dedno zasnovo – to je tudi razlog, da z nadaljnjo semenitvijo hibrida na domačem vrtu ne dobimo več rastline z enakimi lastnostmi.

Način pridelave semena

Pomembna informacija na embalaži semena je tudi, kako je bilo pridelano: na konvencio­nalni, ekološki ali biodinamični način. V konvencionalni pridelavi je lahko pridelovalec rastlino pred boleznimi ali škodljivci varoval s FFS. Nabor zaščitnih sredstev je pri ekološki pridelavi omejen, pri biodinamični pa pridelovalci semena rastline varujejo z naravnimi pripravki in izbiro ustreznega časa za opravila. Ekološko in biodinamično pridelano seme sta certificirana, semenarske hiše pa večinoma poskrbijo, da se že po embalaži loči od konvencionalnega. Ekološko pridelano je večinoma označeno kot bio. Biodinamično seme je v naših trgovinah redkost, ponudbo priznanega nemškega pridelovalca imajo v trgovinici Biotehniškega centra Naklo, laže pa ga je najti na spletu. Pomagate si lahko s priporočili na spletni strani društva Ajda.

Tradicija in novosti

V Sloveniji se zadnja leta sami preskrbimo z manj kot desetino semena, celo za domače semenarske hiše ga večino pridelajo kooperanti zunaj naše države, kjer so pridelovalne in podnebne razmere podobne kot pri nas. Že bežen pregled ponudbe pokaže, da pomeni slovenski trg z vrtičkarskimi semeni tudi dober posel za tuje semenarske hiše. Jedro njihovega nabora vrtnin so pri nas priljub­ljene evropske in naše tradicionalne sorte, prilagojene na tukajšnje rastne razmere. Semenijo tudi slovenske avtohtone sorte, obstajajo pa celo primeri, ko so določeno sorto registrirale in so v slovensko sortno listo vpisane kot vzdrževalec. Mimogrede, prodaja se lahko samo seme sort, ki so registrirane in za to izpolnjujejo predpisane zahteve.

Semenarske hiše poleg tradicionalnega asortimana vsako leto predstavijo nekaj novosti: posamezne pri nas nepoznane zelenjadnice, nove sorte ali posebnosti za ljubitelje zelišč, vrtnin neobičajnih barv, posebnih sort plodovk ali začimbnic. Od tistih, ki smo jih povprašali po letošnjih novostih, so se nam odzvali v Semenarni Ljubljana, Amarantu in Semini.

Zelišča, posebnosti za zbiralce in nove vrtnine

Amarant je edini med njimi, ki ima med letošnjo ponudbo dve novi avtohtoni slovenski sorti: turški fižol breginjc in visoki fižol za stročje s kifeljčastimi stroki justi. Izstopa tudi gigantska nadzemna kolerabica superschmelz, listna zelenjava potočarka, ki raste ves čas, ko so zimske temperature nad ničlo, grah blauwschokker z vijoličastimi stroki, novost v njihovih semenskih vrečicah pa so tudi seme ptujskega luka za vzgojo čebulčka ali sadik, buče lager von neapel z večkilogramskimi podolgovatimi plodovi z oranžnim mesom, mehkolistna solata štirisezonski čudež z rdečkastimi zunanjimi listi in rumenkasto sredino, pastinak halblange in gomoljna zelena ibis. Vse seme je pridelano ekološko, in tudi ko gre za tuje sorte, v Sloveniji. V Amarantovi ponudbi je novost še seme drobnolistne bazilike, ki ga lahko na toplem posejemo že zdaj.

Ta priljubljena bazilika, ki jo imajo v Grčiji na oknih, da odganja mrčes, je tudi v liniji semen petnajstih zelišč, ki so novost Semenarne Ljubljana. Gre za zelišča, ki jih bodisi gojimo kar v kuhinji ali na balkonu kot enoletnice (navadno mačjo meto, poprovo in korejsko meto, limonsko baziliko, navadni žajbelj, perilo, listni česen oz. kitajski drobnjak) ali zdravilne rastline, ki so v zadnjem času postale zanimive zaradi svojih »očiščevalnih lastnosti« (pegasti badelj in črna kumina). Več prostora zahtevata ameriški slamnik in kloščevec (ricinus), ki je na slovenskih vrtovih cenjen kot okrasna rastlina. Zbirko dopolnjujejo še zimski portulak, s katerim obogatimo sezonske solate, francoska špinača ali rdeča vrtna loboda in navadni regrat, ki ga lahko sejemo za mlade liste kot enoletnico, za nabiranje korenin za čaj pa ga moramo na gredicah pustiti dve leti. Novost med ekološkimi semeni so fižol ferrari, polet­na udomačena slovenska krhkolistna solata krauthauptel, bučke black beauty, visok in bujen paradižnik marmande, hitro rastoča sorta blitve z močnimi belimi peclji in rebri mangold white silver 3, navadni vrtni timijan in origano.

Pri Semini, ki svoje seme prodaja pod blagovno znamko Royal Seeds, je pri zeliščih in začimbnicah poleg črne in rimske kumine novosti še kapra, ki jo lahko gojimo tudi v loncu. Grško seno ali sablajsti triplat je enoletnica, zelo cenjena v ljudskem zdravilstvu, uporabljamo pa jo lahko tudi za zeleno gnojenje. Nabor zelenjadnic letos dopolnjujeta korenčka cosmic purple s svetlo vijoličasto kožico in oranžnim mesom ter koralno rdeč atomic red, pisanostebelna blitva, pri kateri so v semenski vrečki pomešane sorte različnih barv, stročnici limski fižol in nizka vigna, ki naredi kompakten grmiček in ne potrebuje opore, krmni ali listni ohrovt, ki ga lahko obiramo vse leto, ter endivija cornet de bordeaux (naredi večje liste od nam znanih endivij in je izredno sladkastega okusa). Klasičen nabor paradižnika so letos dopolnili z devetimi sortami z vsega sveta in osmimi sortami čilijev različne ostrine in nenavad­nih oblik plodov.

-----

Grško seno (Trigonella foenum-graecum) je metuljnica, ki izhaja iz Sredozemlja in zraste od 40 do 90 cm visoko. Ima majhne liste in bele cvetove, iz katerih se razvijejo stroki z 10 do 20 semeni. Cveti od junija do avgusta, seme pa dozoreva avgusta in septembra. Rada ima veliko sonca, toplote in odcedna tla. Je vsestransko uporabna: na vrtu za zeleno gnojenje, za krmo domačih živali ter za prehranske in zdravilne namene. V ljudskem zdravilstvu so čaj iz triplata uporabljali za zniževanje krvnega sladkorja in zbujanje teka, obkladke iz semen pa za zdravljenje ran. Kot začimba se uporabljajo cela ali zdrobljena semena. So sestavni del karija in mnogih drugih začimbnih praškov. Iz semen si lahko pripravimo kalčke. Seme triplata pred setvijo za 12 ur namočimo. Sejemo (povprek ali v vrste, ki so med seboj oddaljene 15 cm) na prazne gredice od pomladi do jeseni. Če smo ga posejali za zeleno gnojenje, ga dva tedna pred setvijo drugih vrtnin vdelamo v tla.

Seme te čudovite sredozemske začimbnice, zelenjave in okrasne rastline (Capparis spinosa), ki se zaseje tako rekoč v kamen in uspeva iz špranj v zidovih, lahko doma posejemo v velik okrasni lonec. Seme pred setvijo skupaj s finim peskom za 14 dni zamrznemo ali pa ga za 24 ur namočimo v topli vodi, zavijemo v vlažno krpo in v zaprti plastični vrečki šest do osem tednov hranimo v hladilniku. Po hranjenju na mrzlem seme 24 ur namakamo v topli vodi in ga posejemo v lončke, ki naj bodo do kalitve v temnem prostoru. Zemlja v lončku se ne sme izsušiti. Ko mine nevarnost zmrzali in je rastlina dovolj velika, jo presadimo na prosto v okrasni lonec in postavimo na toplo in sončno mesto na balkonu ali terasi. Odlično prenaša vročino. Prezimimo jo v hladnem in svetlem prostoru, saj prenese mraz do – 8 °C. Kapra je čudovit grmiček z eksotičnimi cvetovi, ki raste navzdol. Kot delikatesa se uporabljajo zaprti cvetni popki, vloženi v kisu.

Ta sorta nadzemne kolerabe je primerna za pomladansko setev že od januarja naprej, saj kot sadika prenese temperature do –7 °C in jo lahko z drugimi kapusnicami posadimo na prosto že v marcu. Naredi tudi do osem kilogramov težke kolerabe. Rastne razmere naj bodo podobne kot pri drugih sortah, le več prostora potrebuje. V nasprotju z drugimi kolerabicami ne poči, ko naredi za pest velik nadzemni gomolj, temveč raste naprej in jo poberemo, ko jo potrebujemo. Vse do teže okrog pet kilogramov namreč ne oleseni. Kljub zelo velikim gomoljem se nad zemljo ne prevrne, spodnje liste preprosto nasloni na tla. Na vrtu zdrži tudi pozimi, zato jo lahko porabimo, ko zmanjka drugih vrtnin. Čez zimo ostanejo na prostem gomolji kolerabe, ki jo kot sadike sadimo julija, spomladi posajene pa poleti že presežejo debelino pet kilogramov in začnejo leseneti. Vendar se pri teh jeseni v pazduhah listov na velikem gomolju začnejo razvijati dodatni, za jabolko veliki gomolji.

Črna kumina (Nigella sativa) je nezahtevno, enoletno aromatično zdravilno zelišče, ki ga sejemo zaradi črnih semen. Visoka je od 30 do 50 cm. Potrebuje sončno mesto. Semena pritisnemo v tla in čeznje nasujemo milimeter debelo plast prsti. Lahko jo sejemo večkrat zapored, da imamo sveže seme dlje časa na voljo, od zadnje pomladne slane do zgodnjega poletja in potem še enkrat jeseni. Cvetov ne trgamo, ker se iz njih razvijejo glavice s semenom. Ko začnejo zgubljati zeleno barvo, vendar še niso suhe in odprte, jih oberemo in posušimo. Semena shranimo v steklenem kozarcu na temnem mestu. Uporabljamo jih cela ali zdrobljena kot zdravilno začimbo za različne jedi ali izdelavo olja. Arabci imenujejo črno kumino semena blagoslova, saj po njihovem varuje pred vsemi boleznimi razen pred smrtjo. Zdaj ji zaradi izredno kompleksne sestave in vsebnosti najpomembnejših aminokislin, ki jih potrebuje človekovo telo, priznavajo zdravilno moč, ki uravna imunski in hormonski sistem.

Postila (Claytonia perfoliata), ki jo v nemških deželah poznajo kot Winterpostelein, je listna zelenjava, ki jo sejemo jeseni ali zgodaj spomladi, saj v hladnem vremenu dela mesnate listke, ki jih uporabljamo za mešane solate ali skuhamo kot špinačo. Prenese zelo nizke temperature, zato jo imamo lahko čez zimo na prostem. Raste takoj, ko se ogreje nad ledišče. Pri nas nepoznana vrtnina, ki v kolobarju na vrtu nima sorodnikov, je ponekod na Hrvaškem precej domača. Ima precej nevtralen, blag okus. Ko cveti, njeni zvezdasti beli cvetki poganjajo iz sredine listkov.