April v zelenjavnem vrtu

Najzgodnejše spomladanske setve in sajenje na prosto so že za nami, seveda če smo se odločili za pridelavo česna, čebule in boba; tudi grah, redkvico in zgodnejše solate ter špinačo smo že lahko sejali. Če vreme ni primerno, nikar ne hitimo s pripravo gredic, dovolj je, če jih bomo pripravili nekaj dni pred setvijo ali sajenjem, da se zemlja posede.  

Od solatnic lahko aprila sejemo atrakcijo, majsko kraljico, braziljanko, ameriško rjavko in gentilino, v začetku meseca še bistro, vegorko in posavko, proti koncu meseca tudi ljubljansko ledenko, ledo in seveda radič tržaški solatnik za rezanje. Omenjene sorte solate aprila tudi sadimo, pa seveda sadike pora, kolerabice, brokolija, cvetače in zgodnjega zelja. 

Tisto, kar aprila vrtičkarje najbolj žuli, je seveda krompir, proti koncu meseca pa jim ne dasta miru paradižnik in paprika. Za krompir je najbolje, da gre v zemljo šele proti sredini meseca, saj se temperatura tal ne sme spustiti pod 8 stopinj Celzija – pokrivanje z agrokopreno je ne ogreje. S papriko in paradižnikom pa vsekakor počakajmo na maj, enako z bučkami in njihovimi sorodnicami. Nizki fižol lahko posejemo konec aprila, visokega pa šele v začetku maja. Setev korenčka in peteršilja pride na vrsto šele za krompirjem.  Po izkušnjah minulih let je bilo za lep pridelek čebulnic odločilno pokrivanje od aprila naprej (vsaj za mesec dni), ko sta začeli škodo delati čebulna muha in porova zavrtalka. Za lovljenje škodljivcev zgolj nameščanje rumenih lepljivih plošč na grede ne zadostuje. 

Ena največjih vrtičkarskih zmot je izobešanje rumenih lepljivih plošč v krošnje cvetočih sadnih dreves, saj tu ne služijo ničemur, le čebele se nalepijo nanje. V sadovnjaku so smiselne le pri češnjah za lovljenje češnjeve muhe (ta povzroča črvivost) v času zorenja plodov – a šele, ko začno plodovi rumeneti. Drugačen je namen belih lepljivih plošč, ki posnemajo barvo cvetov. Te se v času cvetenja uporabljajo pri jablanah in slivah za ugotavljanje razširjenosti osic jablanove ali češpljeve grizlice; v ljubiteljskih sadovnjakih pa lahko po 3 do 4 na drevo uporabimo tudi za zmanjševanje njihove populacije. Po cvetenju jih moramo takoj sneti! Čas brstenja sadnega drevja in čas po cvetenju sta primerna za preventivno škropljenje proti nekaterim boleznim in škodljivcem. Tega nikoli ne delajmo na pamet, temveč se obvezno posvetujmo s strokovnjakom in uporabimo le priporočena, za vrtičkarje dovoljena sredstva. 

Aprila lahko še vedno sadimo sadne rastline, a če imajo že liste, jih moramo posebej pozorno zalivati. Ta mesec je tudi najprimernejši za cepljenje in precepljanje sadnih dreves – seveda moramo imeti cepiče, nabrane v času mirovanja rastlin. Aprila lahko sadno drevo dognojimo z manjšo količino mineralnega sadjarskega gnojila, še prej pa okopljemo kolobar okoli njega. Če nam prej ni uspelo, lahko drevesa še vedno ob režemo. V jagodnjaku odstranimo vse zasušene liste in pecljevino, pri čemer pazimo, da ne poškodujemo srčka rastline. 

April v okrasnem vrtu

V okrasnem vrtu najprej osvežimo trato, da bo zadihala in se obnovila:  prezračimo jo, pograbimo in pognojimo ter na novo zasejemo morebitne prazne zaplate. Zelenico prvič pokosimo, ko je trava visoka od 8 do 10 cm, in sicer na višino 5 ali 6 cm. Čas je pravšnji tudi za pripravo terena za novo trato, ki jo bomo sejali ali polagali maja.

Ob koncu meseca, če so tla že dovolj topla, sejemo na prosto nekatere enoletne cvetlice, sicer pa v zaprtem prostoru vzgajamo njihove sadike. Cvetlice, ki bodo lepe in koristne tudi v zelenjavnem vrtu, so ognjič, kapucinka in tagetes. V lonce posadimo tudi okrasne čebulnice, ki bodo cvetele poleti in jeseni: kano, hemerokalis, agapant, gladiole, lilije, kale, dalije, s sajenjem na prosto pa je bolje počakati na začetek maja. Aprila že lahko sadimo in razsajamo trajnice, vendar je s tem bolje počakati, da pošteno odženejo. Tudi s pletjem okrasnih gred ne hitimo, ker bomo kak cvetlični sejanček mimogrede zamenjali za plevel. 

Za cvetoče grmovnice je najbolje, da jih porežemo takoj po cvetenju.