Junij v zelenjavnem vrtu

Rek O kresi se dan obesi ima veliko opraviti tudi z vrtninami. To je namreč čas, ko začnemo na izpraznjene gredice sejati ljubiteljice kratkega dne. Tako proti koncu meseca že presajamo sadike poznega zelja, ohrovtov, cvetače, pora, zelene in podzemne kolerabe na njihovo končno mesto. Sejemo belo in črno redkev, repo, rdečo peso, še vedno tudi korenje, kumare in stročji fižol. Od solat sejemo sorte, ki gredo pozno v cvet in dobro prenašajo vroče dni (npr. dalmatinska ledenka, great lakes, unicum, romanska solata), posadimo tudi sadike novozelandske špinače. Junija je najboljši čas za setev endivije in radičev, tako letnih kot prezimnih. Paradižniku odstranjujemo stranske poganjke, da gre hrana v plodove. Krompir, kumarice, zelje in fižol osipamo. Ob visokih temperaturah bodo vse vrtnine hvaležne za zastirko, ki zadržuje vlago v tleh.

Pri vseh vrtninah velja, da jih zalivamo tako, da namočimo zemljo v vsem območju korenin. To raje počnimo vsakih nekaj dni, a temeljiteje, raje zgodaj zjutryaj kot zvečer. Voda se bolje razporedi v tleh, če ne čakamo, da se zemlja popolnoma presuši. Rastlin, razen solatnic, ne zalivamo po listih, s tem povečamo obolevanje. V  vročih poletnih dneh izhlapi iz rastline paradižnika tudi štiri litre vode na dan. Stročnice in plodovke so posebej občutljive na pomanjkanje vode, ko cvetijo.

Junijsko opravilo, ki najbolj vpliva na kakovost in videz pridelka sadnega drevja, je ročno redčenje plodov. Opravimo ga, ko plodovi dosežejo debelino oreha. Do takrat se drevo že samo otrebi, tj. odvrže del plodičev. V soplodju puščamo praviloma en sam plod, izjemoma dva, če je rodni nastavek na drevesu majhen. Poleg tega, da redčenje pripomore k debelejšim, slajšim, bolj aromatičnim in lepše obarvanim sadežem, lahko, če je opravljeno pravočasno, omili izmenično rodnost drevesa.

S pletjem in okopavanjem redno vzdržujemo čista tla pod drevesi, s čimer preprečujemo bolezni in jim zagotovimo več vode in hranil. Junija lahko drevesa, predvsem mlada, še dognojimo z dušičnimi gnoji. Pri mladih drevesih upogibamo in privezujemo poganjke, pri drugih pa odstranjujemo navpično rastoče in v krošnjo segajoče. V času obiranja češenj lahko velika drevesa, ki znotraj krošnje zaradi pomanjkanja svetlobe golijo, pomladimo, vendar obseg zmanjšamo največ za četrtino. Veje najprej porežemo in jih šele na tleh oberemo. Ob večji suši drevesa tedensko obilno zalivamo, pomagamo predvsem mladim.

Čas najbolj intenzivne rasti ponavadi ustreza tudi škodljivcem. Kolonije listnih uši na spodnji strani listo lahkov uničimo s pomakanjem napadenih poganjkov v raztopino insekticida, z njim nam ni treba škropiti.

V suši zalivamo tudi sadna drevesa, predvsem mlada. Ne čakamo tako dolgo, da se prizadetost zaradi pomanjkanja vode pokaže na rastlini (povešeni listi ). Zalivamo vsakih pet do sedem dni, in sicer porabimo nekaj deset litrov litrov vode na drevo. Podobno ravnamo tudi z okrasnim drevjem in grmovnicami.

Junij v okrasnem vrtu

V okrasnem vrtu redno kosimo trato, pri višjih temperaturah višje, da nam je sonce ne požge. Košnja naj bo tedensko opravilo. Na ogolela mesta dosejemo regeneracijsko mešanico tavnih semen, nato dosejana mesta redno zalivamo. Junija trato še pognojimo z dušikom. V suši in veliki vročini se temu izognemo, redno jo zalivamo z nočnim pršenjem. Junija obrezujemo živo mejo; pri oblikovanih počakamo na konec meseca, ko se rast poganjkov ustavi.

Obrezujemo tudi odcvetele grmovnice, rododendronom in azalejam odstranjujemo semenske nastavke, da bodo prihodnje leto bujneje cveteli. Odcvetelim vrtnicam poganjke skrajšamo do prvega petdelnega lista, po prvem cvetenju jih dognojimo z mineralnim gnojilom. Junija sejemo trajnice in dvoletnice, kot so marjetice, spominčice, pajčolanka, ki bodo cvetele naslednje leto. Visokim trajnicam postavimo oporo, sicer pa lahko njihove sadike, vzgojene v lončkih, še vedno sadimo na gredice. Vendar bomo morali uspeh sajenja v veliki meri pripisati sebi – če se nameravamo kmalu po njem odpraviti na dopust in rastline prepustiti same sebi, raje počakajmo na jesen.

Medtem ko za trpežne trajnice velja, da jih je treba zalivati le v najbolj vročih poletnih dneh, moramo na novo nasajene zalivati, dokler se dobro ne vrastejo. Ne zalivamo le po površini, temveč vsakih nekaj dni z večjo količino vode, pri čemer preverimo, da je namočena vsa plast s koreninani. Sezonsko cvetje v koritih zalivamo, ko zemlja v globini ni več vlažna (preverimo s prstom). Pogostost je odvisna od lege, temperatur in  vrste posode, morda bo potrebno vsakodnevno ali le tedensko zalivanje. Najbolje je zalivati zgodaj zjutraj, zvečer to počnemo šele, ko se rastline ohladijo. Ne zalivamo po listih.