Junij v zelenjavnem vrtu

Prihaja namreč čas, ko bodo v vrtu čedalje številnejše vrtnine, ki so ljubiteljice kratkega dne, kot sta botanična sorodnika endivija in radič. Sejemo ju od junija do začetku julija, prehitevanje ravno zaradi razmerja med dolžino dneva in noči povzroči prezgodnje uhajanje v cvet. V juniju sadimo ali sejemo brstični in listnati ohrovt, črno redkev, od konca junija repo za kisanje, belo redkev in podzemno kolerabo. Proti koncu meseca lahko nasadimo tudi sadike zelja – ponavadi to storimo na gredicah, s katerih smo izkopali zgodnji krompir. Še lahko sejemo rdečo peso, pa tudi korenček za poznejši pridelek, kumare in stročji fižol. Od solat sejemo sorte, ki gredo pozno v cvet in dobro prenašajo vroče dni. Sicer pa je začetek junija pravšnji čas, da ogrnemo pozneje posajeni krompir in fižol. Če zemljo okoli rastlin redno rahljamo, bodo bolje oskrbljene z vodo. Kot redno zalivanje v sušnih in vročih dneh mnogo vrtičkarjev razume dnevno dodajanje vode, vendar to razen pri solatnicah, ki jim prija vsakodnevno zalivanje po listih (zjutraj ali proti večeru, ko niso razgrete), ni nujno. Bolje je namreč vrtnine, tudi plodovke, zaliti obilneje, da je zemlja namočena deset ali dvajset centimetrov globoko, pa zato bolj poredko. S tem rastlinam pomagajo, da poženejo korenine v globino in so manj odvisne od vlage v gornjih plasteh tal.

Če razmišljate o ureditvi kapljičnega namakanja, seveda niste ničesar zamudili, pravilno načrtovanja oprema ni draga, vir vode pa mora seveda biti pod pritiskom. To pomeni bodisi črpalko v zbiralniku deževnice ali pa to, da je rezervoar dvignjen, medtem ko je v vodovodni napeljavi pritisk vode stalen in zadosten. Smotrno pa je kapljično namakanje, ki tla najbolje namoči in ne povzroča izgub vode, urediti skupaj s sistemom za zbiranje deževnice.

Najpomembnejše junijsko opravilo v sadovnjaku je ročno redčenje plodov. Opravimo ga, ko plodovi dosežejo debelino oreha. Do takrat drevo že samo odvrže del plodičev. V soplodju puščamo praviloma en sam plod, izjemoma dva, če jih je na vsem drevesu zelo malo. Opuščanje redčenja v ljubiteljskih vrtovih je najpogostejši razlog za izmenično rodnost drevesa (omembe vreden pridelek vsako drugo leto). Junija že lahko opravimo del zelene rezi, tj. odstranjevanja posameznih vej iz krošnje. To najpogosteje storimo v času obiranja pri češnjah, ko pridelek z odrezanih vej oberemo na tleh. Pri breskvah pa odstranjujemo bohotivke (bujno rastoče pokončne mlade poganjke) ter poganjke na koncu vej, ki senčijo krošnjo.

Sicer pa je v času hitre rasti dobro redno nadzorovati kolonije uši, ki jim teknejo sočni vrhi poganjkov. Uničimo jih tako, da jih pomanemo s prsti, posamičen poganjek upognemo in pomočimo v raztopino insekticida, ali pa zelo poškodovan poganjek odrežemo. Obvladovanje uši je pomembno tudi zato, ker so pogosto prenašalke rastlinski bolezni.

Tla pod sadnimi drevesi redno vzdržujemo čista s pletjem in plitvim okopavanjem. S tem preprečujemo razvoj glivičnih bolezni ob koreninskem vratu in drevesom zagotovimo več vode in hranil. Odstranjeno zelenje in travo lahko uporabimo kot zastirko. Junija lahko drevesa še dognojimo z dušičnimi gnojili, pri mladih upogibamo in privezujemo enoletne poganjke. Tudi sadna drevesa po potrebi zalivamo. V vročini  ne čakamo tako dolgo, da nam s povešenimi listi pokažejo, da so izsušena. Zalivamo vsakih pet do sedem dni, in sicer porabimo nekaj deset litrov vode na drevo.

Junij v okrasnem vrtu

Tudi trato lahko junija še pognojimo z dušikom, vendar se temu izognemo, če je sušno in vroče, saj se rast takrat ustavi, dodani dušik pa bi travo požgal. V takšnih razmerah travo kosimo više kot ponavadi. Če je vroče, jo zalivamo ponoči s počasnim pršenjem. Tudi vrtnice ne smejo ostati žejne. Ker naredijo globoke korenine, moramo zemljo namočiti do pol metra globoko. Vsaki namenimo naenkrat deset litrov postane vode; v suhem poletju zalivamo celo dvakrat na teden. Izogibamo se pršenju po listih, da preprečimo razvoj glivičnih bolezni. Sicer pa tudi tu z rednim okopavanjem skrbimo za njihovo zdravje. Cvetove odstranjujemo sproti, ko začnejo izgubljati cvetne liste. Odrežemo jih tik nad prvim petdelnim listom. To počnemo zato, da vrtnico spodbudimo k ponovnemu cvetenju in preprečujemo nastanek sive plesni, ki najbolj povzroča težave v vlažnih sezonah in pri vrtnicah z bogato polnjenimi cvetovi. Pri okrasnih ali pravih šipkih odcvetelih cvetov ne odstranjujemo.

Odstranjevanje odcvetelih ali obolelih delov je pomembno tudi za trajnice. S tem podaljšujemo sezono cvetenja. Medtem ko za trpežne trajnice velja, da jih je treba zalivati le v najbolj vročih poletnih dneh, moramo na novo nasajene zalivati, dokler se dobro ne vrastejo. Medtem ko za trpežne trajnice velja, da jih je treba zalivati le v najbolj vročih poletnih dneh, moramo na novo nasajene zalivati, dokler se dobro ne vrastejo.  

Junija obrezujemo tudi žive meje.