• Čebula kodra liste

Jeseni sem posadil jesensko čebulo. Do zdaj mi je vsako leto dobro uspevala, letos pa je majhna, slabo raste, listi so vse bolj kodrasti in na koncu rumenijo. Ali jo je napadla čebulna muha, čeprav čebula na sosednji gredi, ki sem jo sadil spomladi, dobro uspeva, ima zdrave zelene liste in je že precej večja od jesenske? Kaj lahko naredim?

Hvala,

Matjaž iz Notranjske

-----

Čebula pravzaprav ni zahtevna rastlina, vseeno pa je pri vzgoji treba izpolniti nekatere pogoje za boljšo rast rastline in razvoj čebule. Rada ima sončno gredico in tla, ki niso preveč zbita, pa tudi ne preveč peščena. Ustreza ji zgodnja in topla pomlad z dovolj padavinami. Ker ima plitve korenine, hitro občuti sušo tudi spomladi, ko je sicer razmeroma dovolj padavin. Pri sajenju je treba upoštevati od štiri- do petletni kolobar, s čimer ji zagotovimo ustrezno oskrbo s hranili, izognemo pa se nekaterim pogostim boleznim. Saditi je ne smemo pregosto, da je med rastlinami dovolj zračnosti, med letom pa redno odstranjujemo plevel, ki ji sicer odvzema potrebna hranila. Dobro bo rasla v mešanih posevkih s korenčkom, pastinakom, rdečo peso in solato. Pred najpogostejšim škodljivcem, čebulno muho, se na domačem vrtu lahko zaščitimo s prekrivanjem posevka z vrtno tkanino v času naleta muhe v aprilu in maju.

Morda ste vzrok za slabo rast jeseni posajene čebule našli že v zgornjem tekstu, saj je precej nenavadno, da posevek na sosednji gredici nima težav. Čebulna muha bi se namreč lotila obeh. Pogost škodljivec je še porova zavrtalka, ki prav tako zvija in rumeni liste, na njih pa opazimo tudi drobne luknjice, ki v ravni vrsti potekajo proti osnovi lista. Od bolezni je predvsem pogosta čebulna plesen, katere prvi znaki se prav tako kažejo v pritlikavi rasti rastlin in zvijanju listov.

• Deževniki

Na vrtu imam zelo veliko glist in mislim, da mi prav zaradi tega povrtnina, ki jo posadim, ne uspeva najbolje. Kaj naj ukrenem, da bi se jih znebila?

Albina iz Krške vasi

-----

Deževniki so na vrtu koristne živali, saj tla rahljajo in bogatijo s tem, da jedo odmrle ostanke rastlin, jih prebavijo in izločijo ter tako manj rodovitno prst spreminjajo v humus, bogat s hranili. Da bodo imeli vedno dovolj hrane in se ne bodo lotevali mladih poganjkov naših rastlin, prekrijemo prazne prostore med vrtninami z organskimi ostanki rastlin ali travnih ostankov od košnje.

Običajno deževnikov ne vidimo, saj so pod zemljo, v deževnih dneh pa lahko pridejo na površje, zato se nam zdi, da prav oni povzročajo slabo rast in težave rastlin, ki jih takrat opazimo. Vendar so poleg deževnikov lahko v tleh tudi ličinke različnih škodljivcev, ki se zavrtavajo v korenine in liste, zaradi česar rastline slabijo in propadajo. V vlažnih dneh so nadležni škodljivci polži, skrita v tleh pa škodo delata tudi bramor in voluhar.

Če vas deževniki vseeno motijo, vam svetujem, da jih pobirate in mečete na kompost. Rastlinam na vrtu pa dodate sredstvo za krepitev, na primer pripravek iz alg. Za boljšo rast vrtnin so med vrtičkarji priljubljeni mešani posevki. Vanje lahko vključite tudi cvetlice in zelišča, med katerimi mnoge odganjajo različne škodljivce in varujejo pred boleznimi.