Korenju mraz ne pride zlahka do živega in lahko ostane v tleh še nekaj časa, pred napovedanimi zimskimi temperaturami pa ga le izkopljimo in shranimo v vlažni mivki ali zimski gredi. Z zimsko kopreno zavarujemo solatnice in druge vrtnine, puščene za pozen pridelek, ter še zadnjič odstranimo plevelne rastline. Peteršilj, baziliko in še nekatere druge dišavnice lahko presadimo v glinene posode in jih postavimo v svetel prostor za uživanje svežega listja v hladnejših dneh. Zelje in brstični ohrovt nista občutljiva na mraz, le hladen zimski veter jima ni po volji. Če nam je uspelo pridelati nekaj več zelja, ga lahko naribamo in skisamo. Tako bo zadržalo večino vitaminov, hkrati pa postalo celo še bolj zdravo za naš organizem, najbolj seveda surovo, saj se pri kuhanju veliko koristnih snovi izgubi.

Radič štrucar zavijemo v časopisni papir, uporabne pa so tudi korenine radičev, ki jih ni treba zavreči. Odstranimo stranske in drobne korenine ter zunanje liste in jih presadimo v korita, napolnjena z vlažno mivko. Tako bomo lahko uživali v mladih listih še dolgo v zimski čas. Lahko pa korenine uporabimo tudi v kuhinji pri pripravi različnih jedi, kot so rižote, dodajamo jih k pečenemu mesu in podobno. Z gredic odstranimo vse ostanke rastlin, ki so tu uspevale v tem letu in jih kompostiramo, gola tla pa prekrijemo s pokošeno travo, razrezanim odpadlim listjem ipd. Če načrtujemo nove gredice ali bi radi razširili obstoječe, pokrijemo površino, kjer je zdaj trata, s kartonom, plastjo časopisnega papirja ali drugačno zastirko. Prekrite rastline bodo do spomladi propadle in bomo tla samo prekopali brez zamudnega pletja ter jih pripravili na setev in sajenje.